Page 36 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 36
1 Uvod
gimi vodami v ribiškem okolišu in zato se ribe ne morejo seliti oziroma
pobegniti. V te vode običajno vlagajo odrasle ribe za ribolov in v komer-
cialnih ribnikih so omogočeni rekreativni ribolov ter tekmovanja v ribo-
lovu, rekreativni ribiči ribe večinoma porabijo za prehrano. Običajno so
vrste rib v komercialnih ribnikih domorodne, vzrejajo tudi tujerodne
vrste, če gojitelj pridobi ustrezna dovoljenja. Za komercialni ribnik je
potrebno pridobiti pravico o vodi in upoštevati usmeritve Zavoda za ri-
bištvo Slovenije in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (Vlada
Republike Slovenije 2015, 69–70).
Za gojitev rib je potrebno pridobiti vodno pravico ter dovoljenje v
skladu s predpisi o varstvu narave. Gojitev domorodnih rib se izvaja
glede na gojitveni načrt in običajno so taki objekti od vodotoka ločeni s
pregradami. Ribolovne vrste, ki služijo vlaganju, gojijo v naravnem oko-
lju ali v nadzorovanih ribogojnicah. Za poribljavanje je prav tako po-
trebno pridobiti ustrezno dovoljenje, kot ga določa Pravilnik o podrob-
nejših pogojih za pridobitev dovoljenja za gojitev rib za poribljavanje
(2010). Ribiške družine in ribiški upravljavci izvajajo gojenje predvsem
domorodnih vrst ribolovnih organizmov za vlaganje tako v hladnejše
hitro tekoče vode kot v toplejše vode, kot so stoječe vode (ribniki). V slo-
venskih ribogojnicah največ vzrejajo domorodne vrste, kot sta potočna
in soška postrv, in tujerodne vrste, kot je šarenka (Vlada Republike Slo-
venije 2015, 72–73).
Pogini rib v celinskih vodah se v Sloveniji dogajajo vsako leto zaradi
naravnih dejavnikov, nesreč in kaznivih dejanj. Največkrat zabeleženi
vzroki pogina so bili onesnaženje vode s strupenimi snovmi, pomanj-
kanje kisika v vodi in premajhen pretok v poletnih sušah. Nadzor ce-
linskih voda in rib opravljajo ribiški inšpektorji in ribiški čuvaji. Ribiški
čuvaji izvajajo nadzor v ribiških okoliših in kršitve Zakona o sladkovo-
dnem ribištvu sporočajo ribiškim inšpektorjem (Vlada Republike Slo-
venije 2015, 75–77).
Oglaševanje sladkovodnega ribištva, kamor sodijo popularizacija re-
kreativnega ribolova in pridobivanje članstva, varovanje narave, sezna-
njanje s predpisi in z ukrepi, izvajajo Ribiška zveza Slovenije in ribiške
družine pa tudi nekaj zasebnih podjetij. Zavod za ribištvo Slovenije je
strokovna inštitucija, ki se ukvarja izključno z morskim in s sladkovo-
dnim ribištvom ter javnost seznanja z upravljavskimi ukrepi in širi zna-
nje o ribištvu. Pomembni reviji, ki obravnavata teme iz ribištva, sta Ri-
bič ter Vode in mi. Nekatere zasebne organizacije izdajajo knjige, pripra-
vljajo televizijske oddaje, prireditve, sejme in reportaže. V Tehniškem
36
gimi vodami v ribiškem okolišu in zato se ribe ne morejo seliti oziroma
pobegniti. V te vode običajno vlagajo odrasle ribe za ribolov in v komer-
cialnih ribnikih so omogočeni rekreativni ribolov ter tekmovanja v ribo-
lovu, rekreativni ribiči ribe večinoma porabijo za prehrano. Običajno so
vrste rib v komercialnih ribnikih domorodne, vzrejajo tudi tujerodne
vrste, če gojitelj pridobi ustrezna dovoljenja. Za komercialni ribnik je
potrebno pridobiti pravico o vodi in upoštevati usmeritve Zavoda za ri-
bištvo Slovenije in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (Vlada
Republike Slovenije 2015, 69–70).
Za gojitev rib je potrebno pridobiti vodno pravico ter dovoljenje v
skladu s predpisi o varstvu narave. Gojitev domorodnih rib se izvaja
glede na gojitveni načrt in običajno so taki objekti od vodotoka ločeni s
pregradami. Ribolovne vrste, ki služijo vlaganju, gojijo v naravnem oko-
lju ali v nadzorovanih ribogojnicah. Za poribljavanje je prav tako po-
trebno pridobiti ustrezno dovoljenje, kot ga določa Pravilnik o podrob-
nejših pogojih za pridobitev dovoljenja za gojitev rib za poribljavanje
(2010). Ribiške družine in ribiški upravljavci izvajajo gojenje predvsem
domorodnih vrst ribolovnih organizmov za vlaganje tako v hladnejše
hitro tekoče vode kot v toplejše vode, kot so stoječe vode (ribniki). V slo-
venskih ribogojnicah največ vzrejajo domorodne vrste, kot sta potočna
in soška postrv, in tujerodne vrste, kot je šarenka (Vlada Republike Slo-
venije 2015, 72–73).
Pogini rib v celinskih vodah se v Sloveniji dogajajo vsako leto zaradi
naravnih dejavnikov, nesreč in kaznivih dejanj. Največkrat zabeleženi
vzroki pogina so bili onesnaženje vode s strupenimi snovmi, pomanj-
kanje kisika v vodi in premajhen pretok v poletnih sušah. Nadzor ce-
linskih voda in rib opravljajo ribiški inšpektorji in ribiški čuvaji. Ribiški
čuvaji izvajajo nadzor v ribiških okoliših in kršitve Zakona o sladkovo-
dnem ribištvu sporočajo ribiškim inšpektorjem (Vlada Republike Slo-
venije 2015, 75–77).
Oglaševanje sladkovodnega ribištva, kamor sodijo popularizacija re-
kreativnega ribolova in pridobivanje članstva, varovanje narave, sezna-
njanje s predpisi in z ukrepi, izvajajo Ribiška zveza Slovenije in ribiške
družine pa tudi nekaj zasebnih podjetij. Zavod za ribištvo Slovenije je
strokovna inštitucija, ki se ukvarja izključno z morskim in s sladkovo-
dnim ribištvom ter javnost seznanja z upravljavskimi ukrepi in širi zna-
nje o ribištvu. Pomembni reviji, ki obravnavata teme iz ribištva, sta Ri-
bič ter Vode in mi. Nekatere zasebne organizacije izdajajo knjige, pripra-
vljajo televizijske oddaje, prireditve, sejme in reportaže. V Tehniškem
36
