Page 17 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 17
Življenje in ustvarjalno delo dr. Miroslava Pahorja (5. 11. 1922–25. 4. 1981)
pomorske literature Študijske knjižnice v Kopru in Vilme Krapež Članki
in razprave o morju in pomorstvu v slovenskem primorskem časopisju do leta
1940: Bibliografija I (1970); obe publikaciji je izdala Študijska knjižnica v
Kopru.
Kot kaže, je bil Klub pomorščakov LRS tisti, ki je že leta 1956 začel
s pobudami, da bi se Mestni muzej Piran začel ukvarjati s pomorskimi
vsebinami. Prav tako so bili v klubu tisti, ki so prvi začeli opozarjati na
pomen in vlogo Sergeja Mašere. Pod 11. točko dnevnega reda so namreč
na drugem občnem zboru spregovorili o ustanovitvi pomorskega muze-
ja, ki bi pomagal razširjati pomorsko zavest med Slovenci. Poudarili so,
da je načelnica oddelka za kulturne in znanstvene ustanove (Ljubljana,
LRS) za to pobudo izrazila svoje popolno razumevanje. Poročal je Anton
Lenarčič in poudaril pomen Sergeja Mašere. Poudaril je tudi, da Slovenci
niso posvetili dovolj pozornosti spominu slednjega, npr. s poimenova-
njem vsaj kakšne ulice po njem. Kap. Branimir Velkavrh iz SPP pa je po-
udaril (Drugi občni zbor LRS, 11. točka dnevnega reda, hrani PMSMP):
»Da spada pomorski muzej v Piran, kustos muzeja v Piranu pa nima
razumevanja za to. V Piranu se bi lahko našlo še nekaj dokazov iz
slovenske pomorske zgodovine. Kot naloga novega upravnega odbora
naj bo zbirati gradivo za pomorski muzej v Piranu in okolici. Morda bi
se našlo nekaj gradiva tudi v Trstu.«
Iz tega sledi, da je treba dosedanja vedenja o tem, kako je nastajal
Pomorski muzej Piran in kako se je snoval koncept slovenskega pomor-
skega zgodovinopisja, korigirati. Ob zbiranju gradiva za Mestni muzej
Piran in plodnih razpravah o usmeritvi v pomorstvo, ki so bile posledica
Gestrinovih arhivskih odkritij, so se takoj začele tudi zgodovinske razi-
skave Miroslava Pahorja v arhivih in na terenu z zbiranjem ter evidenti-
ranjem vsega dosegljivega pomorskega gradiva. Ta dejstva bo treba dopol-
niti s podatkom, da sta oba zgodovinarja to storila na pobudo in pritiske
Kluba pomorščakov Slovenije LRS ter Antona Lenarčiča. Idejni in vsebin-
ski koncept pa je bil vendarle zasnovan v glavah pomorščakov, o čemer
priča zapisnik z okvirnimi (bodočimi) muzejskimi vsebinami. Miroslav
Pahor mu je verno in vestno sledil, ga dopolnjeval in razvil do znane ter
priznane mere. Rezultat teh prizadevanj je bil v Mestnem muzeju Piran
ustanovljen pomorski oddelek.
Leta 1957 so na seji Kluba pomorščakov obravnavali deseto obletnico
ustanovitve Pomorske šole. Pri Gospodarskem vestniku, ki ga je začela leta
17
pomorske literature Študijske knjižnice v Kopru in Vilme Krapež Članki
in razprave o morju in pomorstvu v slovenskem primorskem časopisju do leta
1940: Bibliografija I (1970); obe publikaciji je izdala Študijska knjižnica v
Kopru.
Kot kaže, je bil Klub pomorščakov LRS tisti, ki je že leta 1956 začel
s pobudami, da bi se Mestni muzej Piran začel ukvarjati s pomorskimi
vsebinami. Prav tako so bili v klubu tisti, ki so prvi začeli opozarjati na
pomen in vlogo Sergeja Mašere. Pod 11. točko dnevnega reda so namreč
na drugem občnem zboru spregovorili o ustanovitvi pomorskega muze-
ja, ki bi pomagal razširjati pomorsko zavest med Slovenci. Poudarili so,
da je načelnica oddelka za kulturne in znanstvene ustanove (Ljubljana,
LRS) za to pobudo izrazila svoje popolno razumevanje. Poročal je Anton
Lenarčič in poudaril pomen Sergeja Mašere. Poudaril je tudi, da Slovenci
niso posvetili dovolj pozornosti spominu slednjega, npr. s poimenova-
njem vsaj kakšne ulice po njem. Kap. Branimir Velkavrh iz SPP pa je po-
udaril (Drugi občni zbor LRS, 11. točka dnevnega reda, hrani PMSMP):
»Da spada pomorski muzej v Piran, kustos muzeja v Piranu pa nima
razumevanja za to. V Piranu se bi lahko našlo še nekaj dokazov iz
slovenske pomorske zgodovine. Kot naloga novega upravnega odbora
naj bo zbirati gradivo za pomorski muzej v Piranu in okolici. Morda bi
se našlo nekaj gradiva tudi v Trstu.«
Iz tega sledi, da je treba dosedanja vedenja o tem, kako je nastajal
Pomorski muzej Piran in kako se je snoval koncept slovenskega pomor-
skega zgodovinopisja, korigirati. Ob zbiranju gradiva za Mestni muzej
Piran in plodnih razpravah o usmeritvi v pomorstvo, ki so bile posledica
Gestrinovih arhivskih odkritij, so se takoj začele tudi zgodovinske razi-
skave Miroslava Pahorja v arhivih in na terenu z zbiranjem ter evidenti-
ranjem vsega dosegljivega pomorskega gradiva. Ta dejstva bo treba dopol-
niti s podatkom, da sta oba zgodovinarja to storila na pobudo in pritiske
Kluba pomorščakov Slovenije LRS ter Antona Lenarčiča. Idejni in vsebin-
ski koncept pa je bil vendarle zasnovan v glavah pomorščakov, o čemer
priča zapisnik z okvirnimi (bodočimi) muzejskimi vsebinami. Miroslav
Pahor mu je verno in vestno sledil, ga dopolnjeval in razvil do znane ter
priznane mere. Rezultat teh prizadevanj je bil v Mestnem muzeju Piran
ustanovljen pomorski oddelek.
Leta 1957 so na seji Kluba pomorščakov obravnavali deseto obletnico
ustanovitve Pomorske šole. Pri Gospodarskem vestniku, ki ga je začela leta
17
