Page 18 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 18
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
1952 izdajati Trgovinska zbornica v Republiki Sloveniji, so leta 1957 izda-
li posebno tiskano prilogo Pomorsko gospodarstvo, ki je prinesla predstavi-
tev pomorskih dejavnosti (Slovenski Jadran 1957) in podlago kasnejšim te-
meljitejšim razpravam, ki so jih objavili v Slovenskem pomorskem zborniku
(1962) izdal ga je Klub pomorščakov LRS.
Drug tak promocijski projekt je bila razstava o pomorstvu z naslo-
vom »Deset let svobode na Jadranu«. Po nekaterih informacijah jo je pos-
tavila Pomorska šola, po drugih pa Splošna plovba, najverjetneje pa je bila
rezultat sodelovanja obeh. Odprta je bila od 15. do 31. maja 1955 v domu
Enotnih sindikatov v Ljubljani na Miklošičevi cesti. Razstava je imela za-
nimiv koncept in ohranjene fotografije kažejo, da je bila za tiste čase in
razmere izredno dobro vsebinsko ter oblikovno postavljena. Vsebinsko
so na razstavi predstavili pomorske dejavnosti in pomorska podjetja, po-
morsko šolo in modelarske klube. Na razstavnih panojih so z udarnimi in
izpovednimi naslovi ter besedili popeljali obiskovalce v takratno stanje
pomorstva, razstavljenih pa je bilo več ladijskih modelov tovornih ladij,
tradicionalnih plovil in športnih jadrnic, maket ladjedelnice in pristani-
šča na Reki, modelov hidroletal in tekmovalnih jadrnic, mornariških vo-
zlov, vzorcev vrvi, ladijskih načrtov, rešilnih čolnov z ladij Martin Krpan
in Rog ter jadrnice Burja, krmilno kolo, sol, pomorska karta s pripomočki,
navtični instrumenti in karta severozahodne Istre. Nekateri od tedaj raz-
stavljenih modelov se danes hranijo v Pomorskem muzeju. Ker je bil po-
memben del pomorskega šolanja modelarstvo, nekaj časa je spadalo celo
med obvezne šolske predmete, so se mladi modelarji predstavili z različ-
nimi ličnimi ladijskimi modeli, ki so vzbujali posebno pozornost.
Ravno v tem času je v piranskem arhivu raziskoval Ferdo Gestrin in
pripravljal doktorsko disertacijo (»Govor dr. Miroslava Pahorja« 2005). S
Pahorjem sta začela sodelovati, postala sta prijatelja in tesna strokovna
sodelavca. Dejavnost muzeja sta iz občinske počasi preusmerjala v speci-
alno pomorsko; to pa je bilo možno samo zato, ker je bil Pahor muzejski
strokovni in vodilni delavec hkrati, Gestrin pa že ugleden strokovnjak.
Neposredni povod in zamisli za pogovore v smeri nadaljnjega razvijanja
pomorske perspektive mlade ustanove je ponudilo Gestrinovo odkritje
nekaterih arhivskih dokumentov, datiranih v 14. in 15. stoletje, ki ome-
njajo ladjarje in pomorske trgovce, ki so izvirali iz slovenskega ozemlja.
Miroslav Pahor je na podlagi tega izziva in na podlagi spoznanja o izvir-
nosti tematike začel preučevati zgodovino slovenskega pomorstva ter po-
morske preteklosti ožjega obalnega območja in njegovega neposrednega
18
1952 izdajati Trgovinska zbornica v Republiki Sloveniji, so leta 1957 izda-
li posebno tiskano prilogo Pomorsko gospodarstvo, ki je prinesla predstavi-
tev pomorskih dejavnosti (Slovenski Jadran 1957) in podlago kasnejšim te-
meljitejšim razpravam, ki so jih objavili v Slovenskem pomorskem zborniku
(1962) izdal ga je Klub pomorščakov LRS.
Drug tak promocijski projekt je bila razstava o pomorstvu z naslo-
vom »Deset let svobode na Jadranu«. Po nekaterih informacijah jo je pos-
tavila Pomorska šola, po drugih pa Splošna plovba, najverjetneje pa je bila
rezultat sodelovanja obeh. Odprta je bila od 15. do 31. maja 1955 v domu
Enotnih sindikatov v Ljubljani na Miklošičevi cesti. Razstava je imela za-
nimiv koncept in ohranjene fotografije kažejo, da je bila za tiste čase in
razmere izredno dobro vsebinsko ter oblikovno postavljena. Vsebinsko
so na razstavi predstavili pomorske dejavnosti in pomorska podjetja, po-
morsko šolo in modelarske klube. Na razstavnih panojih so z udarnimi in
izpovednimi naslovi ter besedili popeljali obiskovalce v takratno stanje
pomorstva, razstavljenih pa je bilo več ladijskih modelov tovornih ladij,
tradicionalnih plovil in športnih jadrnic, maket ladjedelnice in pristani-
šča na Reki, modelov hidroletal in tekmovalnih jadrnic, mornariških vo-
zlov, vzorcev vrvi, ladijskih načrtov, rešilnih čolnov z ladij Martin Krpan
in Rog ter jadrnice Burja, krmilno kolo, sol, pomorska karta s pripomočki,
navtični instrumenti in karta severozahodne Istre. Nekateri od tedaj raz-
stavljenih modelov se danes hranijo v Pomorskem muzeju. Ker je bil po-
memben del pomorskega šolanja modelarstvo, nekaj časa je spadalo celo
med obvezne šolske predmete, so se mladi modelarji predstavili z različ-
nimi ličnimi ladijskimi modeli, ki so vzbujali posebno pozornost.
Ravno v tem času je v piranskem arhivu raziskoval Ferdo Gestrin in
pripravljal doktorsko disertacijo (»Govor dr. Miroslava Pahorja« 2005). S
Pahorjem sta začela sodelovati, postala sta prijatelja in tesna strokovna
sodelavca. Dejavnost muzeja sta iz občinske počasi preusmerjala v speci-
alno pomorsko; to pa je bilo možno samo zato, ker je bil Pahor muzejski
strokovni in vodilni delavec hkrati, Gestrin pa že ugleden strokovnjak.
Neposredni povod in zamisli za pogovore v smeri nadaljnjega razvijanja
pomorske perspektive mlade ustanove je ponudilo Gestrinovo odkritje
nekaterih arhivskih dokumentov, datiranih v 14. in 15. stoletje, ki ome-
njajo ladjarje in pomorske trgovce, ki so izvirali iz slovenskega ozemlja.
Miroslav Pahor je na podlagi tega izziva in na podlagi spoznanja o izvir-
nosti tematike začel preučevati zgodovino slovenskega pomorstva ter po-
morske preteklosti ožjega obalnega območja in njegovega neposrednega
18
