Page 183 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 183
Kraška vas Povir, primer simbioze med kopnim in morjem
šala na minimum v svoji slepi narodnostni politiki do Slovencev. V to vas
se je torej odpravila ekipa Pomorskega muzeja v Piranu, da bi na osno-
vi pripovedovanja poskusila dognati, kakšne so bile zveze z morjem, lad-
jedelnicami, pristanišči itd. Vprašalnik, ki je obsegal 159 vprašanj, je bil
namenjen tako v osebne, delovne kakor gospodarske stike z morjem in
mornaricami. Naslednja izvajanja podajamo kot strnjene zaključke razi-
skovanja, ki so jih potrdili razni pripovedovalci tako v samem Povirju ka-
kor v Žirjah, Plešivici in v drugih vaseh. Za osnovo smo vzeli celotno bivšo
občino, čeprav je bila teža dela v centru tako imenovanega »županstva«.
Mornarji
Najtežje je bilo poizvedeti, koliko in kateri ljudje so preživeli del svojega
življenja na morju oziroma na ladjah trgovske ali vojne mornarice. Težave
so bile predvsem za čas avstroogrske monarhije, ker se ljudje le težko spo-
minjajo, kaj so jim pripovedovali njihovi starši in dedje v otroških letih.
Vendar smo deloma s pomočjo že objavljenih dejstev, deloma s pomoč-
jo arhivov in deloma s sodelovanjem pripovedovalcev, le uspeli rekon-
struirati dobršen del pomorske preteklosti vasi. Kdaj so se prvi Povirci
in okoličani odločili oditi na ladje in pluti za vojno ali trgovsko mornari-
co, najbrž ne bo mogoče nikoli zvedeti. Verjetno že v srednjem veku. Prvi
znani pomorščak iz Povirja je bil Anton Žvab (v dokumentih tržaške tr-
govsko-pomorske šole je pisan Schwab). Rojen je bil 16. januarja 1828 kot
sin Antona Žvaba in Marije Svetina. Najbrž še ni bil 17 let star, ko se je pre-
selil iz Povirja v Bazovico in od tam v središče Trsta, kjer se je zaposlil v
ladjedelnici. Tu se je izučil za ladijskega tesarja in taisto delo je opravljal
v vojnopomorskem arzenalu v Pulju, ko ga je avstrijska vojska oziroma
mornarica poklicala na odsluženje vojaškega roka. O njem je znano, da je
bil med redkimi Slovenci, ki se v mornarico niso prijavili prostovoljno. Po
vrnitvi iz vojske se je vkrcal na eno izmed ladij avstroogrskega Lloyda in
nekaj let plul kot ladijski tesar. Leta 1871 se je nenadoma odločil za vpis na
trgovsko-pomorsko akademijo v Trstu. Tu je dovršil šestmesečni tečaj za
plovnega ladjedelskega mojstra. Po uspešno opravljenem izpitu se je po-
novno vkrcal in od tedaj nimamo o njem nikake sledi več.
Anton Žvab je spravil na morje tudi svojega mladega nečaka Karla
Žvaba. Ta je bil rojen 4. novembra 1849 v Povirju kot sin Simona Žvaba
in Terezije, vdove Počkar, rojene Štok. Karl Žvab se je vpisal na trgovsko-
-pomorsko akademijo okoli leta 1867. Tu je – verjetno na stričeve stro-
ške – študiral na navtičnem oddelku. Iz virov tržaške pomorske akademi-
183
šala na minimum v svoji slepi narodnostni politiki do Slovencev. V to vas
se je torej odpravila ekipa Pomorskega muzeja v Piranu, da bi na osno-
vi pripovedovanja poskusila dognati, kakšne so bile zveze z morjem, lad-
jedelnicami, pristanišči itd. Vprašalnik, ki je obsegal 159 vprašanj, je bil
namenjen tako v osebne, delovne kakor gospodarske stike z morjem in
mornaricami. Naslednja izvajanja podajamo kot strnjene zaključke razi-
skovanja, ki so jih potrdili razni pripovedovalci tako v samem Povirju ka-
kor v Žirjah, Plešivici in v drugih vaseh. Za osnovo smo vzeli celotno bivšo
občino, čeprav je bila teža dela v centru tako imenovanega »županstva«.
Mornarji
Najtežje je bilo poizvedeti, koliko in kateri ljudje so preživeli del svojega
življenja na morju oziroma na ladjah trgovske ali vojne mornarice. Težave
so bile predvsem za čas avstroogrske monarhije, ker se ljudje le težko spo-
minjajo, kaj so jim pripovedovali njihovi starši in dedje v otroških letih.
Vendar smo deloma s pomočjo že objavljenih dejstev, deloma s pomoč-
jo arhivov in deloma s sodelovanjem pripovedovalcev, le uspeli rekon-
struirati dobršen del pomorske preteklosti vasi. Kdaj so se prvi Povirci
in okoličani odločili oditi na ladje in pluti za vojno ali trgovsko mornari-
co, najbrž ne bo mogoče nikoli zvedeti. Verjetno že v srednjem veku. Prvi
znani pomorščak iz Povirja je bil Anton Žvab (v dokumentih tržaške tr-
govsko-pomorske šole je pisan Schwab). Rojen je bil 16. januarja 1828 kot
sin Antona Žvaba in Marije Svetina. Najbrž še ni bil 17 let star, ko se je pre-
selil iz Povirja v Bazovico in od tam v središče Trsta, kjer se je zaposlil v
ladjedelnici. Tu se je izučil za ladijskega tesarja in taisto delo je opravljal
v vojnopomorskem arzenalu v Pulju, ko ga je avstrijska vojska oziroma
mornarica poklicala na odsluženje vojaškega roka. O njem je znano, da je
bil med redkimi Slovenci, ki se v mornarico niso prijavili prostovoljno. Po
vrnitvi iz vojske se je vkrcal na eno izmed ladij avstroogrskega Lloyda in
nekaj let plul kot ladijski tesar. Leta 1871 se je nenadoma odločil za vpis na
trgovsko-pomorsko akademijo v Trstu. Tu je dovršil šestmesečni tečaj za
plovnega ladjedelskega mojstra. Po uspešno opravljenem izpitu se je po-
novno vkrcal in od tedaj nimamo o njem nikake sledi več.
Anton Žvab je spravil na morje tudi svojega mladega nečaka Karla
Žvaba. Ta je bil rojen 4. novembra 1849 v Povirju kot sin Simona Žvaba
in Terezije, vdove Počkar, rojene Štok. Karl Žvab se je vpisal na trgovsko-
-pomorsko akademijo okoli leta 1867. Tu je – verjetno na stričeve stro-
ške – študiral na navtičnem oddelku. Iz virov tržaške pomorske akademi-
183
