Page 186 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 186
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
Nekaj vojnih pomorščakov imajo v Plešivici in v Žirjah. V Plešivici
smo zabeležili pravo pomorsko družino. To je družina Božeglav.
Pripovedovalci se spominjajo treh avstrijskih podoficirjev, ki so odšli na
morje po sledovih svojih stricev, o katerih nimamo podatkov. Najbolj
znan je bil Franc Božeglav, rojen 13. septembra 1882. Leta 1901 se je pri-
javil v mornarico kot prostovoljec. Leta 1904 se je vrnil s činom palubne-
ga podnarednika (Quartiermeister). Plul je na različnih ladjah od novih
torpedovk do bojnih ladij tipa Habsburg. Na začetku prve svetovne vojne
je bil ponovno vpoklican in je služil kot podnarednik do razpada Avstrije.
Njemu je sledil brat Metod Božeglav, rojen v Plešivici 14. julija 1887. Ta je
odšel v mornarico leta 1906. Odpuščen je bil leta 1912 brez čina. Od te-
daj do prve svetovne vojne je delal v tržaški luki. Leta 1914 je bil ponovno
vpoklican. Ni znano, na katerih ladjah je služil, znano pa je, da je bil dolo-
čen v artilerijsko stroko. Na koncu leta 1916 je imel čin nižjega podnare-
dnika artilerijske stroke (Waffengast). Tretji brat je bil Ciril Božeglav, ro-
jen ravno tako v Plešivici 29. marca 1889. V mornarico je odšel leta 1909
in je služil do konca prve svetovne vojne. Nazadnje je služil na admiralski
ladji »Viribus Unitis«. Ko se je po eksploziji ladje novembra 1918 reševal,
je postal invalid. Tudi on se je ukvarjal z artilerijo in kakor Metod je kon-
čal vojno v činu nižjega podnarednika artilerijske stroke. Leta 1917 je bil
vpoklican v mornarico še starejši Ivan Mahnič iz Plešivice. Rojen je bil 31.
decembra 1877. Vzroki tako poznega vpoklica in premestitve iz drugega
rodu vojske niso znani. V mornarici je ostal do konca prve svetovne vojne.
Med prebivalci Žirij smo zvedeli, da je bil »prvi« njihov mor-
nar »Lukotov Janez«. Priimka žal nismo zvedeli. Izgleda, da je od-
šel v mornarico okoli leta 1880 in da je služil še prva leta tega stoletja.
Zanimiva osebnost je bil Franc Kocijan iz Žirij. V mornarico se je javil
kot prostovoljec z dvanajstletno službo. Kmalu je napredoval do nižje-
ga podnarednika krmarske stroke (Steuergast) in nato v podnarednika
(Steuerquartiermeister). Ko pa je prišel po osmih letih službe do čina in
položaja narednika (Steuermaat), je naredil disciplinski prekršek. Z vse-
mi svojimi možmi se je do nezavesti napil. Zaradi tega je bil degradiran
in kariero je končal kot navaden mornar. Kasneje je služil na železnici in
tu se mu je – po zatrdilu pripovedovalcev – godilo enako. Žirski mornar je
bil Ivan Kocijan, ki je služil do konca prve svetovne vojne kot palubni niž-
ji podnarednik (Marsgast).
Poudarjamo, da bo treba seznam avstrijskih mornarjev iz Povirja in
okolice dopolniti s tem, kar bodo povedali drugi arhivski viri. Domneva,
186
Nekaj vojnih pomorščakov imajo v Plešivici in v Žirjah. V Plešivici
smo zabeležili pravo pomorsko družino. To je družina Božeglav.
Pripovedovalci se spominjajo treh avstrijskih podoficirjev, ki so odšli na
morje po sledovih svojih stricev, o katerih nimamo podatkov. Najbolj
znan je bil Franc Božeglav, rojen 13. septembra 1882. Leta 1901 se je pri-
javil v mornarico kot prostovoljec. Leta 1904 se je vrnil s činom palubne-
ga podnarednika (Quartiermeister). Plul je na različnih ladjah od novih
torpedovk do bojnih ladij tipa Habsburg. Na začetku prve svetovne vojne
je bil ponovno vpoklican in je služil kot podnarednik do razpada Avstrije.
Njemu je sledil brat Metod Božeglav, rojen v Plešivici 14. julija 1887. Ta je
odšel v mornarico leta 1906. Odpuščen je bil leta 1912 brez čina. Od te-
daj do prve svetovne vojne je delal v tržaški luki. Leta 1914 je bil ponovno
vpoklican. Ni znano, na katerih ladjah je služil, znano pa je, da je bil dolo-
čen v artilerijsko stroko. Na koncu leta 1916 je imel čin nižjega podnare-
dnika artilerijske stroke (Waffengast). Tretji brat je bil Ciril Božeglav, ro-
jen ravno tako v Plešivici 29. marca 1889. V mornarico je odšel leta 1909
in je služil do konca prve svetovne vojne. Nazadnje je služil na admiralski
ladji »Viribus Unitis«. Ko se je po eksploziji ladje novembra 1918 reševal,
je postal invalid. Tudi on se je ukvarjal z artilerijo in kakor Metod je kon-
čal vojno v činu nižjega podnarednika artilerijske stroke. Leta 1917 je bil
vpoklican v mornarico še starejši Ivan Mahnič iz Plešivice. Rojen je bil 31.
decembra 1877. Vzroki tako poznega vpoklica in premestitve iz drugega
rodu vojske niso znani. V mornarici je ostal do konca prve svetovne vojne.
Med prebivalci Žirij smo zvedeli, da je bil »prvi« njihov mor-
nar »Lukotov Janez«. Priimka žal nismo zvedeli. Izgleda, da je od-
šel v mornarico okoli leta 1880 in da je služil še prva leta tega stoletja.
Zanimiva osebnost je bil Franc Kocijan iz Žirij. V mornarico se je javil
kot prostovoljec z dvanajstletno službo. Kmalu je napredoval do nižje-
ga podnarednika krmarske stroke (Steuergast) in nato v podnarednika
(Steuerquartiermeister). Ko pa je prišel po osmih letih službe do čina in
položaja narednika (Steuermaat), je naredil disciplinski prekršek. Z vse-
mi svojimi možmi se je do nezavesti napil. Zaradi tega je bil degradiran
in kariero je končal kot navaden mornar. Kasneje je služil na železnici in
tu se mu je – po zatrdilu pripovedovalcev – godilo enako. Žirski mornar je
bil Ivan Kocijan, ki je služil do konca prve svetovne vojne kot palubni niž-
ji podnarednik (Marsgast).
Poudarjamo, da bo treba seznam avstrijskih mornarjev iz Povirja in
okolice dopolniti s tem, kar bodo povedali drugi arhivski viri. Domneva,
186
