Page 214 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 214
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
enega samega leta popolnoma osvojil poklic. Isto velja za tiste, ki so mu
sledili. Torej zopet zavestno osvojevanje pomorskih poklicev, ki so po svo-
ji strani boljšali mornariško življenje.
Vse to je imelo vpliv tudi na življenje povirskih vasi. Bilo je sicer tež-
ko, a bilo je razgibano. Kam vse sega vpliv morja na to okolico, si lahko za-
mislimo, če vemo, da je prodrlo tudi v toponime. Tako imamo pri Žirjah
ob neki kraški luži pašnik, ki ga je verjetno neki star mornar za šalo ime-
noval »pr murji«. Ime je kljub šali še danes v rabi.27
Najtežje je razumljiva relacija Povir–Trst. Slaba trgovina, ki so jo
Kraševci marsikdaj prekleli, ker jim ni donašala niti vloženega dela, je
bila kriva, da so tudi Povirci gledali začasno na Trst kot na nekaj sovraž-
nega. Toda zakaj so potem vztrajali do konca? Samo zaradi slabega zasluž-
ka? Gotovo ne. Trst je pomenil nekaj več kot slab zaslužek. Trst je pome-
nil tržišče, ki ga niso smeli izgubiti. Sicer pa so za slab zaslužek krivili bolj
krizo, Italijo in fašizem kot pa Trst sam. Toda vsaka kriza je minila, zakaj
ne bi tudi ta? Fašizmu so pa prerokovali grob v tistem trenutku, ko je za-
čel z grobo diktaturo, kajti »nobena diktatura se ne more obdržati večno«.
Torej so Kraševci in z njimi Povirci vztrajali zaradi tržišča. In Trst je dobro
tržišče, to so Povirci vedeli. »No sparagnar per doman quel che ti pol ma-
gnar oggi« (ne hrani za jutri, kar lahko poješ danes), je stari tržaški rek.
Tržačan kupuje, čeprav gleda, da kupi poceni. Vse to so bile okoliščine, ki
so govorile v prid nadaljevanju »s slabo« trgovino.
Po drugi strani so Povirci, čeprav je fašizem storil vse, da bi jih odri-
nil od morja, vedeli, da pomeni Trst morje. V dvajsetih letih vladanja fa-
šizma so v Povirju marsikaj pozabili. Stari mornarji, stalno zaposleni lad-
jedelci in pristaniški delavci so jim bili samo oddaljen spomin, ki ni imel
več ničesar podobnega trenutni realnosti. Stara pomorska tradicija se je
v takšnih razmerah izgubljala. Vendar so Povirci vedeli, da je morje del
Trsta, torej, da bi pomenilo izgubiti Trst kot tržišče isto, kot izgubiti mor-
je. V obratni smeri je morje pomenilo Trst, torej je bilo treba tržati Trst, da
bi obdržali morje. Kajti, morda to pot ne več zavestno, Povirci so si želeli
spet na morje z vsem tistim, kar jim je pomenilo v preteklosti.
Tekma za tržaško tržišče je bila torej zavestna tekma za morje.
Odnosi s Trstom so bili odnosi z morjem. To pomeni, da so Povirci v svojih
željah gledali zelo daleč. To dokazuje tudi odnos do lovišča. Ko je župan
Matija Sila prodajal lovišče ladjarjem in pomorskim trgovcem, se je goto-
27 Podatek je dal Lovrenc Kuret iz Žirja 22. Pritrdili so mu tudi nekateri drugi pripo-
vedovalci.
214
enega samega leta popolnoma osvojil poklic. Isto velja za tiste, ki so mu
sledili. Torej zopet zavestno osvojevanje pomorskih poklicev, ki so po svo-
ji strani boljšali mornariško življenje.
Vse to je imelo vpliv tudi na življenje povirskih vasi. Bilo je sicer tež-
ko, a bilo je razgibano. Kam vse sega vpliv morja na to okolico, si lahko za-
mislimo, če vemo, da je prodrlo tudi v toponime. Tako imamo pri Žirjah
ob neki kraški luži pašnik, ki ga je verjetno neki star mornar za šalo ime-
noval »pr murji«. Ime je kljub šali še danes v rabi.27
Najtežje je razumljiva relacija Povir–Trst. Slaba trgovina, ki so jo
Kraševci marsikdaj prekleli, ker jim ni donašala niti vloženega dela, je
bila kriva, da so tudi Povirci gledali začasno na Trst kot na nekaj sovraž-
nega. Toda zakaj so potem vztrajali do konca? Samo zaradi slabega zasluž-
ka? Gotovo ne. Trst je pomenil nekaj več kot slab zaslužek. Trst je pome-
nil tržišče, ki ga niso smeli izgubiti. Sicer pa so za slab zaslužek krivili bolj
krizo, Italijo in fašizem kot pa Trst sam. Toda vsaka kriza je minila, zakaj
ne bi tudi ta? Fašizmu so pa prerokovali grob v tistem trenutku, ko je za-
čel z grobo diktaturo, kajti »nobena diktatura se ne more obdržati večno«.
Torej so Kraševci in z njimi Povirci vztrajali zaradi tržišča. In Trst je dobro
tržišče, to so Povirci vedeli. »No sparagnar per doman quel che ti pol ma-
gnar oggi« (ne hrani za jutri, kar lahko poješ danes), je stari tržaški rek.
Tržačan kupuje, čeprav gleda, da kupi poceni. Vse to so bile okoliščine, ki
so govorile v prid nadaljevanju »s slabo« trgovino.
Po drugi strani so Povirci, čeprav je fašizem storil vse, da bi jih odri-
nil od morja, vedeli, da pomeni Trst morje. V dvajsetih letih vladanja fa-
šizma so v Povirju marsikaj pozabili. Stari mornarji, stalno zaposleni lad-
jedelci in pristaniški delavci so jim bili samo oddaljen spomin, ki ni imel
več ničesar podobnega trenutni realnosti. Stara pomorska tradicija se je
v takšnih razmerah izgubljala. Vendar so Povirci vedeli, da je morje del
Trsta, torej, da bi pomenilo izgubiti Trst kot tržišče isto, kot izgubiti mor-
je. V obratni smeri je morje pomenilo Trst, torej je bilo treba tržati Trst, da
bi obdržali morje. Kajti, morda to pot ne več zavestno, Povirci so si želeli
spet na morje z vsem tistim, kar jim je pomenilo v preteklosti.
Tekma za tržaško tržišče je bila torej zavestna tekma za morje.
Odnosi s Trstom so bili odnosi z morjem. To pomeni, da so Povirci v svojih
željah gledali zelo daleč. To dokazuje tudi odnos do lovišča. Ko je župan
Matija Sila prodajal lovišče ladjarjem in pomorskim trgovcem, se je goto-
27 Podatek je dal Lovrenc Kuret iz Žirja 22. Pritrdili so mu tudi nekateri drugi pripo-
vedovalci.
214
