Page 210 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 210
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
dilo samo enkrat, da so pevci po odhodu karabinjerjev dali duška svojim
čustvom s pesmijo o morju Adrijanskem.
Ko smo povpraševali za repertoar koncertov »pri Štirni« ali v gostil-
ni, smo zapisali triindvajset umetnih in narodnih pesmi, med katerimi se
v skoraj vseh zapisih pojavljajo že omenjena pesem o morju Adrijanskem,
Prešernov Mornar in Barčica po morju plava. Te tri so bile najčešče na
sporedu.26
Vprašanje nastane, od kod je v Povir prihajala slovenska pesem.
Čudno se sliši, vendar drži, da je prihajala iz Trsta. Fantje, ki so delali v
ladjedelnicah, pri trgovcih in drugje, so se povezali s tajnimi slovenskimi
kulturnimi društvi v mestu, se naučili novih pesmi in jih prinašali domov
v Povir. Tu so potem naučili še ostalo petja željno mladino. Obstajali pa so
tudi tajni kanali, po katerih so tržaški Slovenci pošiljali note in besedilo
na vasi. Nismo mogli zvedeti, če se je to dogajalo tudi za Povir, a je verje-
tno. Vsekakor pa brez delavskih fantov, ki so se v Trstu naučili petja, ne bi
dobili tako raznolikega in bogatega programa. Tako je Trst vračal, kar mu
je Povir dajal. Povir Trstu hrano in delo, Trst Povirju kulturo. Zanimivo je,
da je ta zamenjava funkcionirala tako dobro, da je bil Povir takoj sezna-
njen tudi z vsemi novimi slovenskimi pesmimi, ki so jih kmalu na to za-
peli na svojih koncertih »pri Štirni«.
Naj omenimo še plese. Plesi so bili v Povirju vedno dogodek prvega
reda. Povirci pa ločijo dve vrsti plesa. Ples, ki so ga priredili v katerem od
vaških skednjev in ples na »flosu«. V vaških skednjih je igrala harmoni-
ka in morebiti je kdo tolkel na boben. Takšne plese so prirejali na veliki
ponedeljek, na binkoštni ponedeljek, na dan sv. Štefana, ob vojaškem na-
boru in ob odhodu fantov k vojakom. Ples na »flosu« je bil vedno na dan
sv. Petra in Pavla, ko je bil vaški praznik. »Flos« ali plesni oder (na zahod-
nem Krasu rečejo brjar) so si sposodili v Trebčah. Od tam so pripeljali
tudi godbo. Trebenjska godba je bila znana daleč naokoli. Plesali so v glav-
nem polko, valček in tango. Na plese so prihajali ljudje iz Sežane, Senadol,
Senožeč, Divače, Štorij, Trebč in iz drugih krajev. Obvezno so prišli tudi
26 Ostale pesmi, ki smo jih zabeležili so: Pojdem v Rute, Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo,
Oj Triglav moj dom, Eno drevce mi je zraslo, Dečva je rajtova, Na planincah, Beseda
sladka domovina, Sinoči je pela, Lastovki, Lipa zelenela je, Čuj v gozdu lovčev rog
doni, V nedeljo zjutraj vstala bom. Regiment po cesti gre, Po temnem gozdu lovec
hodi, Zofka, Zofka ljubezniva, Dekle je po vodo šlo, Terezinka, Oj mladost ti moja,
Čuk se je oženil. Pripovedovalci so vsi poudarjali, da je bilo pesmi še več, a se jih ne
spomnijo. A že teh je skoraj za dva koncerta.
210
dilo samo enkrat, da so pevci po odhodu karabinjerjev dali duška svojim
čustvom s pesmijo o morju Adrijanskem.
Ko smo povpraševali za repertoar koncertov »pri Štirni« ali v gostil-
ni, smo zapisali triindvajset umetnih in narodnih pesmi, med katerimi se
v skoraj vseh zapisih pojavljajo že omenjena pesem o morju Adrijanskem,
Prešernov Mornar in Barčica po morju plava. Te tri so bile najčešče na
sporedu.26
Vprašanje nastane, od kod je v Povir prihajala slovenska pesem.
Čudno se sliši, vendar drži, da je prihajala iz Trsta. Fantje, ki so delali v
ladjedelnicah, pri trgovcih in drugje, so se povezali s tajnimi slovenskimi
kulturnimi društvi v mestu, se naučili novih pesmi in jih prinašali domov
v Povir. Tu so potem naučili še ostalo petja željno mladino. Obstajali pa so
tudi tajni kanali, po katerih so tržaški Slovenci pošiljali note in besedilo
na vasi. Nismo mogli zvedeti, če se je to dogajalo tudi za Povir, a je verje-
tno. Vsekakor pa brez delavskih fantov, ki so se v Trstu naučili petja, ne bi
dobili tako raznolikega in bogatega programa. Tako je Trst vračal, kar mu
je Povir dajal. Povir Trstu hrano in delo, Trst Povirju kulturo. Zanimivo je,
da je ta zamenjava funkcionirala tako dobro, da je bil Povir takoj sezna-
njen tudi z vsemi novimi slovenskimi pesmimi, ki so jih kmalu na to za-
peli na svojih koncertih »pri Štirni«.
Naj omenimo še plese. Plesi so bili v Povirju vedno dogodek prvega
reda. Povirci pa ločijo dve vrsti plesa. Ples, ki so ga priredili v katerem od
vaških skednjev in ples na »flosu«. V vaških skednjih je igrala harmoni-
ka in morebiti je kdo tolkel na boben. Takšne plese so prirejali na veliki
ponedeljek, na binkoštni ponedeljek, na dan sv. Štefana, ob vojaškem na-
boru in ob odhodu fantov k vojakom. Ples na »flosu« je bil vedno na dan
sv. Petra in Pavla, ko je bil vaški praznik. »Flos« ali plesni oder (na zahod-
nem Krasu rečejo brjar) so si sposodili v Trebčah. Od tam so pripeljali
tudi godbo. Trebenjska godba je bila znana daleč naokoli. Plesali so v glav-
nem polko, valček in tango. Na plese so prihajali ljudje iz Sežane, Senadol,
Senožeč, Divače, Štorij, Trebč in iz drugih krajev. Obvezno so prišli tudi
26 Ostale pesmi, ki smo jih zabeležili so: Pojdem v Rute, Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo,
Oj Triglav moj dom, Eno drevce mi je zraslo, Dečva je rajtova, Na planincah, Beseda
sladka domovina, Sinoči je pela, Lastovki, Lipa zelenela je, Čuj v gozdu lovčev rog
doni, V nedeljo zjutraj vstala bom. Regiment po cesti gre, Po temnem gozdu lovec
hodi, Zofka, Zofka ljubezniva, Dekle je po vodo šlo, Terezinka, Oj mladost ti moja,
Čuk se je oženil. Pripovedovalci so vsi poudarjali, da je bilo pesmi še več, a se jih ne
spomnijo. A že teh je skoraj za dva koncerta.
210
