Page 211 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 211
Kraška vas Povir, primer simbioze med kopnim in morjem
Povirci, ki so delali v Trstu. Na takšne dneve je bilo v vasi zelo živo. O do-
godku so potem govorili še nekaj tednov.
Toda, če govorimo o kulturi, moramo vsekakor spregovoriti tudi o
tem, da se je v Povirju ohranila domača beseda tudi z branjem. Kot rečeno
je imelo društvo Tabor knjižnico, ki pa je bila že leta 1926 ukinjena. Vendar
branje ni zamrlo. Goriška matica in Mohorjeva družba sta pošiljali knji-
ge tudi po vaseh. Toda zdi se, da so Povirci brali več kot to, kar sta pošilja-
li obe založbi. Vemo zagotovo, da so v Povirju brali Aškerčeve pesmi, poz-
nan jim je bil Levstikov Ubežni kralj, poznan jim je bil Prešeren, Jenko je
tudi zapustil svoje sledove. Ljubili so Stritarjeve pesmi in Jurčičevo pro-
zo. Nad vse so ljubili Simona Gregorčiča. Ta jim je s svojimi »Soči«, »Naš
čolnič«, »V pepelnični noči« itd. predstavljal preroštvo osvoboditve. Niso
bili redki primeri, ko so se dekleta naučila pesmi na pamet in jih ob ve-
čerih recitirala zbrani družbi. Nekatere še danes znajo na pamet po ne-
kaj poezij.
Kakor pesem, je tudi knjiga prihajala večinoma iz Trsta. Prinašali so
jih deloma delavci, deloma prodajalke mleka in zelenjave, deloma trža-
ški Slovenci sami, ko so prihajali v vas. Tudi s tem je torej Trst vračal, kar
mu je (Povir dajal. In da je vračal v obliki kulture je pomenilo zelo veliko.
Zaključek
Pripovedovalci so v svoji skromnosti v glavnem omalovaževali vso opi-
sano trgovino med Povirjem in Trstom. »Bila je to slaba trgovina, bolj iz-
guba časa kot pa ne. Ker pa ni bilo drugega zaslužka, jo je bilo pač treba
obdržati.« Toda ta skromnost, ki do določene meje zanika tako boj za ob-
stanek, kakor tudi boj za tržaško tržišče, vsekakor ni na mestu. Trgovina
s Trstom je imela ogromen pomen že v tem, da je prinesla v Povir nove na-
vade, da je vplivala na spremembo prehrane (pojavil se je riž, makaroni,
krompirjevi cmoki; v manjši meri se je pojavila kava), dalje na spremembo
noše, na večjo skrb za otroke (sladkor) in na vrsto drugih stvari. Čeprav
so z izkupičkom od prodanega blaga v glavnem plačevali velike davke, ku-
povali pa v glavnem petrolej, koruzni zdrob, sladkor, riž in makarone –
sicer so živeli skromno – ne moremo pritrditi skromnosti tistih Povircev,
ki so trgovino s Trstom označili za slabo trgovino. Že v tem, da je ta trgo-
vina vplivala na narodno zavest povirskega prebivalstva, ker je pripomo-
gla k odporu do Italijanov kot izkoriščevalskega naroda, je njen pomen
več kot pozitiven.
211
Povirci, ki so delali v Trstu. Na takšne dneve je bilo v vasi zelo živo. O do-
godku so potem govorili še nekaj tednov.
Toda, če govorimo o kulturi, moramo vsekakor spregovoriti tudi o
tem, da se je v Povirju ohranila domača beseda tudi z branjem. Kot rečeno
je imelo društvo Tabor knjižnico, ki pa je bila že leta 1926 ukinjena. Vendar
branje ni zamrlo. Goriška matica in Mohorjeva družba sta pošiljali knji-
ge tudi po vaseh. Toda zdi se, da so Povirci brali več kot to, kar sta pošilja-
li obe založbi. Vemo zagotovo, da so v Povirju brali Aškerčeve pesmi, poz-
nan jim je bil Levstikov Ubežni kralj, poznan jim je bil Prešeren, Jenko je
tudi zapustil svoje sledove. Ljubili so Stritarjeve pesmi in Jurčičevo pro-
zo. Nad vse so ljubili Simona Gregorčiča. Ta jim je s svojimi »Soči«, »Naš
čolnič«, »V pepelnični noči« itd. predstavljal preroštvo osvoboditve. Niso
bili redki primeri, ko so se dekleta naučila pesmi na pamet in jih ob ve-
čerih recitirala zbrani družbi. Nekatere še danes znajo na pamet po ne-
kaj poezij.
Kakor pesem, je tudi knjiga prihajala večinoma iz Trsta. Prinašali so
jih deloma delavci, deloma prodajalke mleka in zelenjave, deloma trža-
ški Slovenci sami, ko so prihajali v vas. Tudi s tem je torej Trst vračal, kar
mu je (Povir dajal. In da je vračal v obliki kulture je pomenilo zelo veliko.
Zaključek
Pripovedovalci so v svoji skromnosti v glavnem omalovaževali vso opi-
sano trgovino med Povirjem in Trstom. »Bila je to slaba trgovina, bolj iz-
guba časa kot pa ne. Ker pa ni bilo drugega zaslužka, jo je bilo pač treba
obdržati.« Toda ta skromnost, ki do določene meje zanika tako boj za ob-
stanek, kakor tudi boj za tržaško tržišče, vsekakor ni na mestu. Trgovina
s Trstom je imela ogromen pomen že v tem, da je prinesla v Povir nove na-
vade, da je vplivala na spremembo prehrane (pojavil se je riž, makaroni,
krompirjevi cmoki; v manjši meri se je pojavila kava), dalje na spremembo
noše, na večjo skrb za otroke (sladkor) in na vrsto drugih stvari. Čeprav
so z izkupičkom od prodanega blaga v glavnem plačevali velike davke, ku-
povali pa v glavnem petrolej, koruzni zdrob, sladkor, riž in makarone –
sicer so živeli skromno – ne moremo pritrditi skromnosti tistih Povircev,
ki so trgovino s Trstom označili za slabo trgovino. Že v tem, da je ta trgo-
vina vplivala na narodno zavest povirskega prebivalstva, ker je pripomo-
gla k odporu do Italijanov kot izkoriščevalskega naroda, je njen pomen
več kot pozitiven.
211
