Page 215 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 215
Kraška vas Povir, primer simbioze med kopnim in morjem
vo zavedal, kaj pomenijo ti ljudje za »županstvo«. Gotovo bi bili Povirci
našli tudi boljše kupce lovišča, vendar so hoteli vztrajati prav pri ladjar-
jih. Dejansko niso bili okolici v nobeno pomoč – če odštejemo slab zaslu-
žek plašcev. Vendar so po svoje predstavljali zvezo z morjem. Zaradi tega
so bili dobrodošli.
Vse torej govori za to, da se je Povir in z njim ves Kras hotel prek
Trsta dokopati zopet do tistega, kar je izgubil z izginotjem avstrijskega
cesarstva.
Če sedaj relacije obrnemo, lahko ugotovimo, da je bila avstrijska
vojna mornarica z bazo v Pulju in pomožnimi oddelki v Trstu garant
za odkup povirskega blaga. Bodi, da so kupovali mornariški komisarji
neposredno, bodi, da je roba – predvsem živina – šla prek sežanskega
trga, mornarica je plačevala boljše cene, kot so bile trenutno na trgu.
Tako je deloma vračala, kar so ji Povirci dali. Isto lahko trdimo o ladjarjih.
V obdobju krize so prinašali sicer majhen, vendar gotov zaslužek. Po
drugi strani so predstavljali že po svoji nacionalnosti neko garancijo
za čas po krizi. Torej so tudi oni delno vračali Skrb, ki jim jo je Povir
posvetil. Podobno je z ladjedelnicami in pristanišči. Povirski les bi lahko
šel popolnoma drugačno pot. Velikanske hraste in cere, ki so še ostali
po prvi svetovni vojni, so zahodni Kraševci pretvorili v kurjavo. Kurjavo
pa so prodajali v Tržič, ki je krvavo rabil gradbeni les za podvodna dela!
Zaslužek je bil minimalen. Povirski les je šel tudi po prvi svetovni vojni
v ladjedelnice, torej je prinašal več. Če ne bi bilo trgovcev posrednikov, bi
bila cena še nekoliko višja. Torej so Povirci na osnovi tradicije le dosegli
delno povračilo tiste skrbi, ki so jo kazali do ladjedelništva in pristaniške
gradnje.
Na relaciji Trst–Povir se je dogajalo marsikaj. Ugotovljeno je bilo, da
so iz Trsta prihajale v Povir slovenske narodne in umetne pesmi. To je
vplivalo na porast narodne zavesti in na priprave za obračun tako s fašiz-
mom kakor z Italijo kot zasedbeno silo. Torej je bil kulturni vpliv Trsta na
Povir in na Kras v celoti velikega pomena. Temu ne moremo in ne sme-
mo oporekati.
Vendar to ni vse. Trgovina s Trstom je pripomogla k temu, da so se
spremenili običaji. Na tržne dneve so prihajali v Povir prodajalci iz Trsta
in Sežane s svojimi »štanti«. Tako se je Povir spremenil v mali trg, ki je
spominjal na živžav Ponterossa. Seveda je bil to Ponterosso v malem, ven-
dar je vplival na spremembo mode. Izginila so stara, okorna krila, ženske
so se modernizirale. Čeprav zelo redke – so se pojavile prve »kofetarice«. V
215
vo zavedal, kaj pomenijo ti ljudje za »županstvo«. Gotovo bi bili Povirci
našli tudi boljše kupce lovišča, vendar so hoteli vztrajati prav pri ladjar-
jih. Dejansko niso bili okolici v nobeno pomoč – če odštejemo slab zaslu-
žek plašcev. Vendar so po svoje predstavljali zvezo z morjem. Zaradi tega
so bili dobrodošli.
Vse torej govori za to, da se je Povir in z njim ves Kras hotel prek
Trsta dokopati zopet do tistega, kar je izgubil z izginotjem avstrijskega
cesarstva.
Če sedaj relacije obrnemo, lahko ugotovimo, da je bila avstrijska
vojna mornarica z bazo v Pulju in pomožnimi oddelki v Trstu garant
za odkup povirskega blaga. Bodi, da so kupovali mornariški komisarji
neposredno, bodi, da je roba – predvsem živina – šla prek sežanskega
trga, mornarica je plačevala boljše cene, kot so bile trenutno na trgu.
Tako je deloma vračala, kar so ji Povirci dali. Isto lahko trdimo o ladjarjih.
V obdobju krize so prinašali sicer majhen, vendar gotov zaslužek. Po
drugi strani so predstavljali že po svoji nacionalnosti neko garancijo
za čas po krizi. Torej so tudi oni delno vračali Skrb, ki jim jo je Povir
posvetil. Podobno je z ladjedelnicami in pristanišči. Povirski les bi lahko
šel popolnoma drugačno pot. Velikanske hraste in cere, ki so še ostali
po prvi svetovni vojni, so zahodni Kraševci pretvorili v kurjavo. Kurjavo
pa so prodajali v Tržič, ki je krvavo rabil gradbeni les za podvodna dela!
Zaslužek je bil minimalen. Povirski les je šel tudi po prvi svetovni vojni
v ladjedelnice, torej je prinašal več. Če ne bi bilo trgovcev posrednikov, bi
bila cena še nekoliko višja. Torej so Povirci na osnovi tradicije le dosegli
delno povračilo tiste skrbi, ki so jo kazali do ladjedelništva in pristaniške
gradnje.
Na relaciji Trst–Povir se je dogajalo marsikaj. Ugotovljeno je bilo, da
so iz Trsta prihajale v Povir slovenske narodne in umetne pesmi. To je
vplivalo na porast narodne zavesti in na priprave za obračun tako s fašiz-
mom kakor z Italijo kot zasedbeno silo. Torej je bil kulturni vpliv Trsta na
Povir in na Kras v celoti velikega pomena. Temu ne moremo in ne sme-
mo oporekati.
Vendar to ni vse. Trgovina s Trstom je pripomogla k temu, da so se
spremenili običaji. Na tržne dneve so prihajali v Povir prodajalci iz Trsta
in Sežane s svojimi »štanti«. Tako se je Povir spremenil v mali trg, ki je
spominjal na živžav Ponterossa. Seveda je bil to Ponterosso v malem, ven-
dar je vplival na spremembo mode. Izginila so stara, okorna krila, ženske
so se modernizirale. Čeprav zelo redke – so se pojavile prve »kofetarice«. V
215
