Page 227 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 227
Senožeče – slovenska pomorska postojanka na kopnem
stvom, da so imeli svojega ministra v pomorski vladi v Trstu. To je bil
Mihael Delež – pomorski kapitan, rojen v Senožečah 20. septembra 1820.
Živel je v Trstu, kjer se je posvetil izključno pomorstvu.
Če sedaj govorimo o mornarici, srečamo prvega mornariškega oficirja
že v tridesetih letih 19. stoletja. To je bil Franc Gogola (v krstni knjigi zapi-
san kot Franciscus Seraphinus Antonius Lodovicus), rojen 13. septembra
1812 v Senožečah kot sin Antona Gogola in Beate grofice Porcia. Krstna
knjiga ve povedati, da je bil rojen na tedanji št. 15, da mu je bil boter knez
Frančišek Serafin Porcia, ki pa je bil odsoten in ga je zato nadomestova-
la sestra Doroteja Porcia.31 Leta 1826 srečamo Franca Gogolo na vojnopo-
morski akademiji v Benetkah, ki jo je z uspehom dovršil leta 1829. Štiri
leta kasneje je bil imenovan za zastavnika bojne ladje in leta 1845 za po-
ročnika fregate. Že istega leta (16. septembra) pa je zapustil mornarico
po 16. letih službe.32 O njegovi nadaljnji življenjski usodi nimamo poročil.
Mornariški oficir je bil tudi Ivan Dejak, sin senožeškega gostilničar-
ja. Rojen je bil 4. septembra 1856. Po dovršeni višji realki v Ljubljani je
postal mornariški aspirant. Leta 1880 je napredoval v zastavnika in leta
1888 v poročnika bojne ladje (stotnik). Leto dni kasneje je bil upokojen
kot invalid. Med drugim vemo, da je plul na topnjači »Mare«. Umrl je leta
1980 v Ljubljani. Pokopali so ga v družinski grob v Senožečah.33
Med oficirje štejemo tudi Alfonza Pavlina. Rojen je bil 28. marca
1862. Bil je pristaniški delavec v Trstu in kot tak je leta 1901 prišel v mor-
narico. Napredoval je po administrativni liniji. Leta 1910 je bil imenovan
za vojnega pisarja (rang podporočnika). Upokojen je bil 31. decembra 1917.
Razen za Gogolo nimamo nikakih podatkov o senožeških oficirjih in
podoficirjih do prenosa mornariške baze iz Benetk v Pulj. Ni dvoma, da
so se tudi Senožejci, kakor drugi Primorci udeležili blokade Benetk leta
1849. Gotovo je tudi, da so se posamezni senožeški mornarji pojavili na
avstrijskih vojnih ladjah tudi pred tem datumom. Prejkoslej, bo tudi to
odkrito. Že prva leta mornariške baze v Pulju srečamo Senožejce na pa-
lubah vojnih ladij in v mornariški artileriji. Tako se je marca 1853 prija-
vil prostovoljno Janez Moravec iz Senožeč (roj. leta 1832). Uvrščen je bil
31 Župnija Senožeče, »Libernatorum et baptisatorum, t. 3.,«; ÖStA, KA, »Grundbuch
der Marine isolierten, IL B., str. 12. in Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmari-
ne Offiziere und Beamte [po abecednem vrstnem redu].«
32 ÖStA, KA, »Grundbuch der Marine Offiziere, 2. Band. F-L 1870–1874, str. 12.«
33 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte št.
39/946, Grundbuch der Marine Offiziere, 6/35, str. 272 in Grundbuch der Marine
izolierten, str. 272.«
227
stvom, da so imeli svojega ministra v pomorski vladi v Trstu. To je bil
Mihael Delež – pomorski kapitan, rojen v Senožečah 20. septembra 1820.
Živel je v Trstu, kjer se je posvetil izključno pomorstvu.
Če sedaj govorimo o mornarici, srečamo prvega mornariškega oficirja
že v tridesetih letih 19. stoletja. To je bil Franc Gogola (v krstni knjigi zapi-
san kot Franciscus Seraphinus Antonius Lodovicus), rojen 13. septembra
1812 v Senožečah kot sin Antona Gogola in Beate grofice Porcia. Krstna
knjiga ve povedati, da je bil rojen na tedanji št. 15, da mu je bil boter knez
Frančišek Serafin Porcia, ki pa je bil odsoten in ga je zato nadomestova-
la sestra Doroteja Porcia.31 Leta 1826 srečamo Franca Gogolo na vojnopo-
morski akademiji v Benetkah, ki jo je z uspehom dovršil leta 1829. Štiri
leta kasneje je bil imenovan za zastavnika bojne ladje in leta 1845 za po-
ročnika fregate. Že istega leta (16. septembra) pa je zapustil mornarico
po 16. letih službe.32 O njegovi nadaljnji življenjski usodi nimamo poročil.
Mornariški oficir je bil tudi Ivan Dejak, sin senožeškega gostilničar-
ja. Rojen je bil 4. septembra 1856. Po dovršeni višji realki v Ljubljani je
postal mornariški aspirant. Leta 1880 je napredoval v zastavnika in leta
1888 v poročnika bojne ladje (stotnik). Leto dni kasneje je bil upokojen
kot invalid. Med drugim vemo, da je plul na topnjači »Mare«. Umrl je leta
1980 v Ljubljani. Pokopali so ga v družinski grob v Senožečah.33
Med oficirje štejemo tudi Alfonza Pavlina. Rojen je bil 28. marca
1862. Bil je pristaniški delavec v Trstu in kot tak je leta 1901 prišel v mor-
narico. Napredoval je po administrativni liniji. Leta 1910 je bil imenovan
za vojnega pisarja (rang podporočnika). Upokojen je bil 31. decembra 1917.
Razen za Gogolo nimamo nikakih podatkov o senožeških oficirjih in
podoficirjih do prenosa mornariške baze iz Benetk v Pulj. Ni dvoma, da
so se tudi Senožejci, kakor drugi Primorci udeležili blokade Benetk leta
1849. Gotovo je tudi, da so se posamezni senožeški mornarji pojavili na
avstrijskih vojnih ladjah tudi pred tem datumom. Prejkoslej, bo tudi to
odkrito. Že prva leta mornariške baze v Pulju srečamo Senožejce na pa-
lubah vojnih ladij in v mornariški artileriji. Tako se je marca 1853 prija-
vil prostovoljno Janez Moravec iz Senožeč (roj. leta 1832). Uvrščen je bil
31 Župnija Senožeče, »Libernatorum et baptisatorum, t. 3.,«; ÖStA, KA, »Grundbuch
der Marine isolierten, IL B., str. 12. in Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmari-
ne Offiziere und Beamte [po abecednem vrstnem redu].«
32 ÖStA, KA, »Grundbuch der Marine Offiziere, 2. Band. F-L 1870–1874, str. 12.«
33 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte št.
39/946, Grundbuch der Marine Offiziere, 6/35, str. 272 in Grundbuch der Marine
izolierten, str. 272.«
227
