Page 299 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 299
Slovensko zaledje v kooperaciji s pomorskim ladjedelništvom
steklo« za ladje, in da je imel pogodbe z ladjedelnicami vse Istre in Liburnije
za dobavo takšnega stekla. Pisnih virov nisem mogel najti, vendar je izroči-
lo v Mokricah potrdilo Tropove besede. Kakšno steklo je to bilo, sicer še ne
vemo, domnevamo pa, da je izdeloval mrežasto steklo za palube in steklo za
ladijska okna. Le to je izdelovala tudi steklarna Furlan v Piranu. Tudi te raz-
iskave bo treba še poglobiti in po možnosti potrditi s pisnimi viri. Nadaljnji
trgovski artikel, ki je odhajal v ladjedelnice, so bile razne smole in parafin-
ski, predvsem pa voščeni izdelki. V Železni Kapli pripovedujejo, da so koro-
ški furmani zvozili v Trst skoraj ves koroški pridelek voska. To potrjuje tudi
izročilo v Senožečah. Verjetno bodo nadaljnja terenska raziskovanja prinesla
podatke tudi o drugih vrstah blaga, ki so jih v naših krajih kupovale jadran-
ske ladjedelnice.
Absurdno bi bilo misliti, da se je opisana kooperacija razvijala stihij-
sko. Nasprotno, vsi podatki kažejo, da je bila organizirana tako iz mor-
nariškega arsenala, kakor iz drugih ladjedelniških centrov, predvsem iz
Trsta in Reke. Nedvomno so bili med prvimi organizatorji zvez med ladje-
delnicami in zaledjem slovenski tovorniki in furmani, ki so poznali zmo-
gljivosti zaledja in potrebe ladjedelnic. Furmanom so sledili mornariški
komisarji in gozdarji, ki so koordinirali delo na vseh naštetih področjih.
Šele nato so sledili inženirji in tehniki ladjedelnic, ki so deloma nadalje-
vali delo gozdarjev in komisarjev, deloma pa na novo organizirali koope-
racijo po trenutnih potrebah. Zadnji so bili lesni trgovci, ki pa so uvajali
industrijsko obdelavo lesa in s tem omejili kmečko kooperacijo na proda-
jo surovin. To pa je v končni fazi vplivalo na dozdevno kontinentalizaci-
jo slovenskega kmeta, ki je bil dotlej očitno bolj pomorsko usmerjen, kot
si lahko mislimo danes. Globoki spomini na preteklost, ki jih opazimo v
ljudskem izročilu po vsej Sloveniji, dokazujejo, da je bila kontinentaliza-
cija res le dozdevna. Kmečko pomorsko miselnost bi lahko, prebudili s
smotrno politiko.
Morje je torej privlačevalo ljudi in blago. Opisana kooperacija z ladje-
delništvom je le del prizadevanj Slovencev po uveljavitvi na morju in v po-
morstvu. V mnogih primerih je bila ladjedelniška kooperacija le odskočna
deska. Naši ljudje so preko nje prodrli v mornariški kader, kjer so se odlič-
no obnesli.16 Prodrli so tudi med ladjarje posameznike in karatiste. Proti
16 ÖStA, KA, Marine-Archiv, Personal-Acten. Personalni arhiv Vojne mornarice v Av-
strijskem vojnem arhivu na Dunaju dokazuje sledeče: 12,26 % vseh mornariških
oficirjev je bilo rojenih na Slovenskem. Med njimi je nad 40 admiralov. Okoli 10%
podoficirjev mornarice je prav tako izjahalo iz slovenskih dežel. Prav ti dokazujejo
visoko vojaško in strokovno usposobljenost. Do leta 1882 pride 6 slovenskih mor-
299
steklo« za ladje, in da je imel pogodbe z ladjedelnicami vse Istre in Liburnije
za dobavo takšnega stekla. Pisnih virov nisem mogel najti, vendar je izroči-
lo v Mokricah potrdilo Tropove besede. Kakšno steklo je to bilo, sicer še ne
vemo, domnevamo pa, da je izdeloval mrežasto steklo za palube in steklo za
ladijska okna. Le to je izdelovala tudi steklarna Furlan v Piranu. Tudi te raz-
iskave bo treba še poglobiti in po možnosti potrditi s pisnimi viri. Nadaljnji
trgovski artikel, ki je odhajal v ladjedelnice, so bile razne smole in parafin-
ski, predvsem pa voščeni izdelki. V Železni Kapli pripovedujejo, da so koro-
ški furmani zvozili v Trst skoraj ves koroški pridelek voska. To potrjuje tudi
izročilo v Senožečah. Verjetno bodo nadaljnja terenska raziskovanja prinesla
podatke tudi o drugih vrstah blaga, ki so jih v naših krajih kupovale jadran-
ske ladjedelnice.
Absurdno bi bilo misliti, da se je opisana kooperacija razvijala stihij-
sko. Nasprotno, vsi podatki kažejo, da je bila organizirana tako iz mor-
nariškega arsenala, kakor iz drugih ladjedelniških centrov, predvsem iz
Trsta in Reke. Nedvomno so bili med prvimi organizatorji zvez med ladje-
delnicami in zaledjem slovenski tovorniki in furmani, ki so poznali zmo-
gljivosti zaledja in potrebe ladjedelnic. Furmanom so sledili mornariški
komisarji in gozdarji, ki so koordinirali delo na vseh naštetih področjih.
Šele nato so sledili inženirji in tehniki ladjedelnic, ki so deloma nadalje-
vali delo gozdarjev in komisarjev, deloma pa na novo organizirali koope-
racijo po trenutnih potrebah. Zadnji so bili lesni trgovci, ki pa so uvajali
industrijsko obdelavo lesa in s tem omejili kmečko kooperacijo na proda-
jo surovin. To pa je v končni fazi vplivalo na dozdevno kontinentalizaci-
jo slovenskega kmeta, ki je bil dotlej očitno bolj pomorsko usmerjen, kot
si lahko mislimo danes. Globoki spomini na preteklost, ki jih opazimo v
ljudskem izročilu po vsej Sloveniji, dokazujejo, da je bila kontinentaliza-
cija res le dozdevna. Kmečko pomorsko miselnost bi lahko, prebudili s
smotrno politiko.
Morje je torej privlačevalo ljudi in blago. Opisana kooperacija z ladje-
delništvom je le del prizadevanj Slovencev po uveljavitvi na morju in v po-
morstvu. V mnogih primerih je bila ladjedelniška kooperacija le odskočna
deska. Naši ljudje so preko nje prodrli v mornariški kader, kjer so se odlič-
no obnesli.16 Prodrli so tudi med ladjarje posameznike in karatiste. Proti
16 ÖStA, KA, Marine-Archiv, Personal-Acten. Personalni arhiv Vojne mornarice v Av-
strijskem vojnem arhivu na Dunaju dokazuje sledeče: 12,26 % vseh mornariških
oficirjev je bilo rojenih na Slovenskem. Med njimi je nad 40 admiralov. Okoli 10%
podoficirjev mornarice je prav tako izjahalo iz slovenskih dežel. Prav ti dokazujejo
visoko vojaško in strokovno usposobljenost. Do leta 1882 pride 6 slovenskih mor-
299
