Page 15 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 15
Celovit in enovit sistem predšolske vzgoje

strani centra za socialno delo, kar je razvidno iz uradnih evidenc, ki jih vodijo
centri za socialno delo. Ustanovitelj pa določa tudi druge kriterije pri vključe-
vanju otrok v vrtec, če število prijavljenih otrok presega razpoložljivo število
mest. Ti pogosto vključujejo število otrok v družini ter posebno skrb za eno-
starševske družine in družine, v katerih sta zaposlena oba starša oziroma sta
starša študenta. Upoštevajo se tudi priporočila razvojne ambulante, dispan-
zerja za psihohigieno ali svetovalnega centra z navedbo razlogov za nujnost
vključitve otroka v vrtec (Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec 2012).

Poudarjeno vlogo vrtcev pri zagotavljanju ustreznih pogojev za otrokov
razvoj v družinskih okoljih je mogoče prepoznati tudi v smernicah za sveto-
valno delo v vrtcih (Čačinovič 2008). Področja delovanja svetovalne službe v
vrtcih so: (a) svetovalno delo z otroki, (b) svetovalno delo z vzgojitelji in po-
močniki vzgojiteljev, (c) svetovalno delo s starši in družinami, (č) sodelovanje
z vodstvom vrtca, (d) sodelovanje z zunanjimi ustanovami. Pri svetovalnem
delu s starši se od svetovalne službe pričakuje zagotavljanje pomoči staršem
pri njihovem vključevanju v vzgojno-izobraževalno delo v oddelku, zagota-
vljanje pomoči staršem pri razumevanju in spodbujanju otrokovega razvoja
ter učenja v predšolskem obdobju in pri opravljanju starševske vloge ter po-
moč staršem, ko je zaradi njihovih različnih osebnostnih, socialnih, zdravstve-
nih ali materialno-ekonomskih stisk ogrožen otrokov normalni razvoj (Čači-
novič 2008, 20).

Kljub dobro organizirani mreži javnih vrtcev M. Šebart Kovač in Štefanc
(2017, 125) v slovenski študiji o položaju otrok v Sloveniji danes ugotavljata,
da je treba povečati delež vključenosti otrok v vrtce v Sloveniji, predvsem
v prvem starostnem obdobju, in zagotoviti sistemske ukrepe, ki »spodbujajo
vključevanje otrok v vrtce, še posebno tiste, ki prihajajo iz manj spodbudnega
okolja, robnih skupin, priseljencev in otrok s posebnimi potrebami«.

Ob spoznanjih, da ima organizirana predšolska vzgoja pozitiven vpliv na
otrokov razvoj, še posebno otrok, ki prihajajo iz depriviligiranih okolij, Van-
denbroeck (2011) opozarja, da izobraževalni sistem pogosto reproducira so-
cialno neenakost z zanikanjem situacij in potreb staršev ter pogosto prezrto-
stjo stanj, s katerimi se soočajo starši in otroci iz depriviligiranih okolij. Sis-
temska predstava o vlogi predšolske vzgoje je namreč pogosto povezana
s pričakovanjem ekonomskega učinka v prihodnosti, zato lahko vzgojno-
izobraževalna praksa spregleda otroštvo tukaj in zdaj ter s tem razvojne po-
trebe otrok v času otroštva. Spregleda in zanika lahko tudi partikularne po-
sebnosti, zmožnosti otrok in staršev, aspiracije in načine vsakdanjega življe-
nja ter dejstvo, da je lahko določen socialno-ekonomski vidik (npr. starši brez
prevoznega sredstva, slabe bivanjske razmere družine . . .) ključna ovira pri

15
   10   11   12   13   14   15   16   17   18   19   20