Page 107 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 107
Izgorelost in samoučinkovitost strokovnih delavk v vrtcu
vzpostavljanje in spodbujanje motivacije otrok za učenje. Slednje pomeni, da
sebe ocenjujejo kot sposobnejše za to, da otroke spremljajo in pohvalijo ob
dobro opravljenih nalogah, da otrokom osmislijo učenje in posledično kre-
pijo njihov interes za učenje ter sodelovanje v pripravljenih dejavnostih.
Sklepi
V raziskavi smo preučevali izraženo stopnjo izgorelosti na delovnem mestu in
občutka samoučinkovitosti, pri čemer so nas zanimale razlike v merjenih kon-
ceptih med pomočnicami vzogjiteljic, ki delajo z različnimi starostnimi sku-
pinami otrok, ter razlike glede na stopnjo profesionalnega razvoja strokov-
nih delavk. Rezultati kažejo, da je poročana stopnja izgorelosti razmeroma
nizko izražena, saj pomočnice kažejo visoko stopnjo osebne izpolnitve na
delovnem mestu ter nižjo stopnjo čustvene izčrpanosti in depersonalizacije,
ugotavljamo pa lahko trend, ki se nakazuje v dimenziji čustvene izrpanosti
pomočnic, ki delajo z drugo starostno skupino. Iz omenjenega lahko skle-
pamo, da bi bilo smiselno in potrebno – upoštevajoč spoznanje, da je pre-
učevanje izgorelosti zaposlenih na predšolski stopnji v Sloveniji empirično
močno podhranjeno – podrobneje preučiti vprašanje dejavnikov izgorelo-
sti strokovnih delavk v vrtcih. Dejstvo je namreč, da je koncept izgorelosti
bistveno kompleksnejši kot zgolj merjenje posameznih dimenzij, ki nakazu-
jejo posameznikovo izčrpanost. V raziskavi nismo preučevali organizacijskih
dejavnikov, ki skupaj z osebnostnimi dimenzijami pomembno sovplivajo na
doživljanje komponent izgorelosti (Benita, Butler in Shibaz 2019; Maslach,
Schaufeli in Leiter 2001). Kot poudarja C. Maslach (2003), pa bi se bilo po-
trebno na sistemskem nivoju usmeriti ne le v zmanjševanje izgorelosti, tem-
več predvsem v opolnomočenje strokovnih delavk in podporo za dosega-
nje dimenzije osebne izpolnjenosti na delovnem mestu, torej občutka moči,
učinkovitosti in predanosti nalogam na delovnem mestu. Ena izmed ključ-
nih dimenzij doseganja osebne izpolnjenosti je tudi visok občutek samou-
činkovitosti na delovnem mestu, ki ga je podobno kot koncept izgorelosti
potrebno obravnavati celostno (Fakler in Malmberg 2016). Pomočnice v do-
tični študiji namreč poročajo o razmeroma visokem občutku samoučinkovi-
tosti, pri čemer se kažejo razlike glede dimenzije učinkovitega motiviranja
otrok za dejavnosti: pomočnice, ki delujejo v prvi starostni skupini, ugodneje
ocenjujejo občutek samoučinkovitosti na področju spodbujanja motivacije
otrok kot pomočnice v drugi starostni skupini. Poročana samoučinkovitost
je različna tudi glede na stopnjo profesionalnega razvoja strokovnih delavk,
pri čemer pomočnice v začetni fazi (do 3 leta delovne dobe) občutijo naj-
nižjo samoučinkovitost, pomočnice v fazi poklicne stabilizacije pa najvišjo
107
vzpostavljanje in spodbujanje motivacije otrok za učenje. Slednje pomeni, da
sebe ocenjujejo kot sposobnejše za to, da otroke spremljajo in pohvalijo ob
dobro opravljenih nalogah, da otrokom osmislijo učenje in posledično kre-
pijo njihov interes za učenje ter sodelovanje v pripravljenih dejavnostih.
Sklepi
V raziskavi smo preučevali izraženo stopnjo izgorelosti na delovnem mestu in
občutka samoučinkovitosti, pri čemer so nas zanimale razlike v merjenih kon-
ceptih med pomočnicami vzogjiteljic, ki delajo z različnimi starostnimi sku-
pinami otrok, ter razlike glede na stopnjo profesionalnega razvoja strokov-
nih delavk. Rezultati kažejo, da je poročana stopnja izgorelosti razmeroma
nizko izražena, saj pomočnice kažejo visoko stopnjo osebne izpolnitve na
delovnem mestu ter nižjo stopnjo čustvene izčrpanosti in depersonalizacije,
ugotavljamo pa lahko trend, ki se nakazuje v dimenziji čustvene izrpanosti
pomočnic, ki delajo z drugo starostno skupino. Iz omenjenega lahko skle-
pamo, da bi bilo smiselno in potrebno – upoštevajoč spoznanje, da je pre-
učevanje izgorelosti zaposlenih na predšolski stopnji v Sloveniji empirično
močno podhranjeno – podrobneje preučiti vprašanje dejavnikov izgorelo-
sti strokovnih delavk v vrtcih. Dejstvo je namreč, da je koncept izgorelosti
bistveno kompleksnejši kot zgolj merjenje posameznih dimenzij, ki nakazu-
jejo posameznikovo izčrpanost. V raziskavi nismo preučevali organizacijskih
dejavnikov, ki skupaj z osebnostnimi dimenzijami pomembno sovplivajo na
doživljanje komponent izgorelosti (Benita, Butler in Shibaz 2019; Maslach,
Schaufeli in Leiter 2001). Kot poudarja C. Maslach (2003), pa bi se bilo po-
trebno na sistemskem nivoju usmeriti ne le v zmanjševanje izgorelosti, tem-
več predvsem v opolnomočenje strokovnih delavk in podporo za dosega-
nje dimenzije osebne izpolnjenosti na delovnem mestu, torej občutka moči,
učinkovitosti in predanosti nalogam na delovnem mestu. Ena izmed ključ-
nih dimenzij doseganja osebne izpolnjenosti je tudi visok občutek samou-
činkovitosti na delovnem mestu, ki ga je podobno kot koncept izgorelosti
potrebno obravnavati celostno (Fakler in Malmberg 2016). Pomočnice v do-
tični študiji namreč poročajo o razmeroma visokem občutku samoučinkovi-
tosti, pri čemer se kažejo razlike glede dimenzije učinkovitega motiviranja
otrok za dejavnosti: pomočnice, ki delujejo v prvi starostni skupini, ugodneje
ocenjujejo občutek samoučinkovitosti na področju spodbujanja motivacije
otrok kot pomočnice v drugi starostni skupini. Poročana samoučinkovitost
je različna tudi glede na stopnjo profesionalnega razvoja strokovnih delavk,
pri čemer pomočnice v začetni fazi (do 3 leta delovne dobe) občutijo naj-
nižjo samoučinkovitost, pomočnice v fazi poklicne stabilizacije pa najvišjo
107
