Page 104 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 104
ja Čotar Konrad in Maja Lebeničnik
Nizka stopnja izgorelosti v našem vzorcu se zato smiselno povezuje z visoko
izraženostjo vseh treh komponent samoučinkovitosti.
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali obstajajo razlike v stopnji izgorelosti
in poročani stopnji samoučinkovitosti glede na delovno dobo na področju
predšolske vzgoje. Udeležence študije smo glede na delovno dobo razdelili
v skupine profesionalnega razvoja glede na Hubermanov in S-model (Javrh
2007), in sicer so bile v raziskavo vključene štiri skupine: (i) skupina začetnikov
v t. i. preživetveni fazi in fazi odkrivanja, ki šele vstopa na področje vzgoje in
izobraževanja (0–3 leta delovne dobe); (ii) skupina v fazi stabilizacije v poklicu
(4–6 let delovne dobe); (iii) skupina v fazi aktivnega eksperimentiranja – ne-
gotovosti (7–18 let delovne dobe) in (iv) skupina sproščenosti v poklicu – ob-
čutka nemoči (19–30 let delovne dobe). V preglednici 5 prikazujemo razlike v
dimenijah izgorelosti in občutka samoučinkovitosti glede na delovno dobo.
Zaradi premajhnega števila pomočnic z najdaljšo delovno dobo, te skupine
v interpretacijo ne bomo zajeli.
Rezultati kažejo (preglednica 5), da pomočnice ne poročajo o različni sto-
pnji izgorelosti na delovnem mestu, ampak se razlike glede na delovno dobo
v profesionalnem delovanju kažejo pri dveh komponentah samoučinkovito-
sti. Tako ugotavljamo, da o najvišji stopnji instrumentalne samoučinkovitosti
poročajo strokovne delavke v fazi poklicne stabilizacije, kar pomeni, da se v
primerjavi z drugimi strokovnimi delavkami ocenjujejo kot kompetentnejše
na področju uporabe različnih strategij za spremljanje otrokovega napredka
in poznavanja različnih načinov dela z otroki. Glede na vzorec dotične študije
(pomočnice vzgojiteljic) težko govorimo o samostojnem načrtovanju in izva-
janju dejavnosti, saj delovno mesto pomočnice vzgojiteljic predšolskih otrok
tega ne zahteva, gotovo pa lahko trdimo, da strokovne delavke v stadiju sta-
bilizacije pogosteje kot strokovne delavke v začetnem stadiju (do 3 let de-
lovne dobe) profesionalnega razvoja poročajo o poznavanju in rabi različnih
strategij spremljanja otrokovega napredka in spodbujanja njegovega učenja.
Podoben vzorec razlik med skupinama o oceni samoučinkovitosti strokov-
nih delavk ugotavljamo tudi pri zaznani kompetentnosti na področju moti-
viranja otrok za učenje. Tako o najvišji stopnji samoučinkovitosti na področju
motivacije poročajo strokovne delavke v obdobju poklicne stabilizacije, nato
v obdobju eksperimentiranja na poklicnem področju, kot najmanj kompe-
tentne pa se na področju motiviranja otrok za učenje zaznavajo novinke po-
močnice vzgojitelja predšolskih otrok (preglednica 5). Na osnovi omenjenega
lahko sklepamo, da je ključno vprašanje, kateri dejavniki vplivajo na obliko-
vanje samoučinkovitosti ob koncu študija in na začetku kariere. Kot so po-
kazale raziskave (Tscahnnen-Moran in Woolfolk Hoy 2007), se namreč zaradi
104
Nizka stopnja izgorelosti v našem vzorcu se zato smiselno povezuje z visoko
izraženostjo vseh treh komponent samoučinkovitosti.
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali obstajajo razlike v stopnji izgorelosti
in poročani stopnji samoučinkovitosti glede na delovno dobo na področju
predšolske vzgoje. Udeležence študije smo glede na delovno dobo razdelili
v skupine profesionalnega razvoja glede na Hubermanov in S-model (Javrh
2007), in sicer so bile v raziskavo vključene štiri skupine: (i) skupina začetnikov
v t. i. preživetveni fazi in fazi odkrivanja, ki šele vstopa na področje vzgoje in
izobraževanja (0–3 leta delovne dobe); (ii) skupina v fazi stabilizacije v poklicu
(4–6 let delovne dobe); (iii) skupina v fazi aktivnega eksperimentiranja – ne-
gotovosti (7–18 let delovne dobe) in (iv) skupina sproščenosti v poklicu – ob-
čutka nemoči (19–30 let delovne dobe). V preglednici 5 prikazujemo razlike v
dimenijah izgorelosti in občutka samoučinkovitosti glede na delovno dobo.
Zaradi premajhnega števila pomočnic z najdaljšo delovno dobo, te skupine
v interpretacijo ne bomo zajeli.
Rezultati kažejo (preglednica 5), da pomočnice ne poročajo o različni sto-
pnji izgorelosti na delovnem mestu, ampak se razlike glede na delovno dobo
v profesionalnem delovanju kažejo pri dveh komponentah samoučinkovito-
sti. Tako ugotavljamo, da o najvišji stopnji instrumentalne samoučinkovitosti
poročajo strokovne delavke v fazi poklicne stabilizacije, kar pomeni, da se v
primerjavi z drugimi strokovnimi delavkami ocenjujejo kot kompetentnejše
na področju uporabe različnih strategij za spremljanje otrokovega napredka
in poznavanja različnih načinov dela z otroki. Glede na vzorec dotične študije
(pomočnice vzgojiteljic) težko govorimo o samostojnem načrtovanju in izva-
janju dejavnosti, saj delovno mesto pomočnice vzgojiteljic predšolskih otrok
tega ne zahteva, gotovo pa lahko trdimo, da strokovne delavke v stadiju sta-
bilizacije pogosteje kot strokovne delavke v začetnem stadiju (do 3 let de-
lovne dobe) profesionalnega razvoja poročajo o poznavanju in rabi različnih
strategij spremljanja otrokovega napredka in spodbujanja njegovega učenja.
Podoben vzorec razlik med skupinama o oceni samoučinkovitosti strokov-
nih delavk ugotavljamo tudi pri zaznani kompetentnosti na področju moti-
viranja otrok za učenje. Tako o najvišji stopnji samoučinkovitosti na področju
motivacije poročajo strokovne delavke v obdobju poklicne stabilizacije, nato
v obdobju eksperimentiranja na poklicnem področju, kot najmanj kompe-
tentne pa se na področju motiviranja otrok za učenje zaznavajo novinke po-
močnice vzgojitelja predšolskih otrok (preglednica 5). Na osnovi omenjenega
lahko sklepamo, da je ključno vprašanje, kateri dejavniki vplivajo na obliko-
vanje samoučinkovitosti ob koncu študija in na začetku kariere. Kot so po-
kazale raziskave (Tscahnnen-Moran in Woolfolk Hoy 2007), se namreč zaradi
104
