Page 103 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 103
Izgorelost in samoučinkovitost strokovnih delavk v vrtcu
Preglednica 4 Povezanost med dimenzijami izgorelosti in komponentami
samoučinkovitosti
Izgorelost Samoučinkovitost
Inštrumentalnost Uravnavanje vedenja
Motivacija
Čustvena izčrpanost –0,257** –0,231** –0,205**
Osebna izpolnjenost 0,535** 0,394** 0,384**
Depersonalizacija –0,197** –0,273**
–0,276**
Opombe ** Spearmanov ρ koeficient statistično pomemben na nivoju p < 0.01.
ročju uravnavanja vedenja otrok v skupini (komponenta uravnavanja vede-
nja v skupini) in motiviranja otrok za sodelovanje v dejavnostih ter učenju.
Rezultati niso presenetljivi, saj sta si konstrukta samoučinkovitosti in osebne
izpolnitve v določeni meri sorodna in medsebojno povezana.
Kot poročajo mnoge študije (Aloe, Amo in Shanahan 2014; Dicke idr. 2014;
Skaalvik in Skaalvik 2010), tudi rezultati dotične raziskave (preglednica 4)
potrjujejo negativno pomembno povezanost med samoučinkovitostjo in
ključnima pokazateljema izgorelosti posameznika, torej čustveno izčrpano-
stjo in depersonalizacijo. Ugotavljamo namreč nizko do zmerno negativno
pomembno povezanost med dimenzijo čustvene izčrpanosti in vsemi ko-
mopnentami samoučinkovitosti. Podoben vzorec povezanosti lahko razbe-
remo tudi med komponentami samoučinkovitosti in depersonalizacije, kar
pomeni, da strokovne delavke, ki poročajo o višjem občutku odtujenosti
od dela, pomembno pogosteje poročajo o nižji stopnji samoučinkovitosti
na delovnem mestu. Prav tako je vzorec korelacij med dimenzijami samou-
činkovitosti in izgorelosti zelo podoben povezavam predhodnih študij, kjer
so ugotovili, da se dimenzije samoučinkovitosti v najvišji meri povezujejo z
osebno izpolnjenostjo, v najnižji pa s čustveno izčrpanostjo (Wang, Hall in
Rahimi 2015). Manjše odstopanje od predhodnih študij (Aloe, Amo in Shana-
han 2014; Wang, Hall in Rahimi 2015), ki pa so bile izvedene na učiteljih, je v
tem, da se samoučinkovitost glede uravnavanja vedenja v našem primeru
močneje povezuje s čustveno izčrpanostjo kot pa z depersonalizacijo. Sle-
dnje pomeni, da strokovne delavke v primerjavi z učitelji z morebitno nižjo
stopnjo občutka samoučinkovitosti na področju uravnavanja vedenja otrok
pogosteje poročajo predvsem o lastni čustveni izčrpanosti in manj pogosto
o depersonalizaciji, tj. občutku oddaljenosti od otrok, povečani ciničnosti in
zaznavanju otrok le še kot objektov. Čeprav je naša raziskava korelacijska in
ne dopušča interpetacije o smeri vpliva med samoučinkovitostjo in izgore-
lostjo, pa iz predhodnih longitudinalnih raziskav (Schwarzer in Hallum 2008)
vemo, da je samoučinkovitost zaščitni dejavnik in napovednik izgorelosti.
103
Preglednica 4 Povezanost med dimenzijami izgorelosti in komponentami
samoučinkovitosti
Izgorelost Samoučinkovitost
Inštrumentalnost Uravnavanje vedenja
Motivacija
Čustvena izčrpanost –0,257** –0,231** –0,205**
Osebna izpolnjenost 0,535** 0,394** 0,384**
Depersonalizacija –0,197** –0,273**
–0,276**
Opombe ** Spearmanov ρ koeficient statistično pomemben na nivoju p < 0.01.
ročju uravnavanja vedenja otrok v skupini (komponenta uravnavanja vede-
nja v skupini) in motiviranja otrok za sodelovanje v dejavnostih ter učenju.
Rezultati niso presenetljivi, saj sta si konstrukta samoučinkovitosti in osebne
izpolnitve v določeni meri sorodna in medsebojno povezana.
Kot poročajo mnoge študije (Aloe, Amo in Shanahan 2014; Dicke idr. 2014;
Skaalvik in Skaalvik 2010), tudi rezultati dotične raziskave (preglednica 4)
potrjujejo negativno pomembno povezanost med samoučinkovitostjo in
ključnima pokazateljema izgorelosti posameznika, torej čustveno izčrpano-
stjo in depersonalizacijo. Ugotavljamo namreč nizko do zmerno negativno
pomembno povezanost med dimenzijo čustvene izčrpanosti in vsemi ko-
mopnentami samoučinkovitosti. Podoben vzorec povezanosti lahko razbe-
remo tudi med komponentami samoučinkovitosti in depersonalizacije, kar
pomeni, da strokovne delavke, ki poročajo o višjem občutku odtujenosti
od dela, pomembno pogosteje poročajo o nižji stopnji samoučinkovitosti
na delovnem mestu. Prav tako je vzorec korelacij med dimenzijami samou-
činkovitosti in izgorelosti zelo podoben povezavam predhodnih študij, kjer
so ugotovili, da se dimenzije samoučinkovitosti v najvišji meri povezujejo z
osebno izpolnjenostjo, v najnižji pa s čustveno izčrpanostjo (Wang, Hall in
Rahimi 2015). Manjše odstopanje od predhodnih študij (Aloe, Amo in Shana-
han 2014; Wang, Hall in Rahimi 2015), ki pa so bile izvedene na učiteljih, je v
tem, da se samoučinkovitost glede uravnavanja vedenja v našem primeru
močneje povezuje s čustveno izčrpanostjo kot pa z depersonalizacijo. Sle-
dnje pomeni, da strokovne delavke v primerjavi z učitelji z morebitno nižjo
stopnjo občutka samoučinkovitosti na področju uravnavanja vedenja otrok
pogosteje poročajo predvsem o lastni čustveni izčrpanosti in manj pogosto
o depersonalizaciji, tj. občutku oddaljenosti od otrok, povečani ciničnosti in
zaznavanju otrok le še kot objektov. Čeprav je naša raziskava korelacijska in
ne dopušča interpetacije o smeri vpliva med samoučinkovitostjo in izgore-
lostjo, pa iz predhodnih longitudinalnih raziskav (Schwarzer in Hallum 2008)
vemo, da je samoučinkovitost zaščitni dejavnik in napovednik izgorelosti.
103
