Page 126 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 126
ja Perko, Zlatka Cugmas in Mateja Pšunder
poznamo danes, pri nas govorimo šele po drugi svetovni vojni (Puhar 1982;
Rožman 2004; Škoro Babić idr. 2012).
V prispevku obravnavamo nego in vzgojo mlajšega¹ otroka danes. Danes
zahvaljujoč znanosti neprimerljivo bolje poznamo potrebe otroka, kot so jih
poznale generacije pred nami. Vemo, da jih je otroku treba zadovoljevati z ve-
liko mero odzivnosti in občutljivosti, da bo lahko razvil varno navezanost. Po-
jave v odnosu mati – otrok, kot so zadovoljevanje dojenčkovih osnovnih po-
treb, materina odzivnost, razvijanje občutka varnosti in proces navezovanja
v prvih mesecih otrokovega življenja, nekateri avtorji (Kompan Erzar in Polja-
nec 2009) strnejo v pojem stik z otrokom. Stik med otrokom in starši pomeni
»sposobnost soustvarjanja edinstvenega čustvenega in fizičnega ritma, ki je
za vsak par otrok – odrasli drugačen. Pomeni sposobnost matere in očeta,
da prepoznata otrokove potrebe, njegov življenjski ritem, njegov način do-
življanja in mu ga pomagata soustvariti« (Kompan Erzar in Poljanec 2009.
11). Avtorji pojasnjujejo, kako stik z otrokom udejanjiti skozi situacije, vezane
na otrokov jok, hranjenje (dojenje), spanje in uravnavanje čustev. Omenjena
področja zadovoljevanja otrokovih potreb so neločljivo povezana z materi-
nimi in otrokovimi hormoni ter z njunim neposrednim medsebojnim tele-
snim stikom, kar ima velik pomen za otrokov razvoj. O tem in o pomenu po-
sameznih področij zadovoljevanja otrokovih potreb z različnimi poudarki in
v različnem obsegu pišejo tudi drugi avtorji (Bigelow idr. 2012; Hoyer 2011;
Hrovat-Kuhar 2010; McKenna in McDade 2005; Sears in Sears 2004; 2008; Sun-
derland 2008; Zeifman 2001). Kot najpogostejše okoliščine, v katerih prihaja
do neposrednega in intenzivnega vzpostavljanja stika z dojenčkom, ome-
njeni avtorji največkrat izpostavljajo dojenčkov jok, hranjenje, spanje in te-
lesni stik.
V poljudni literaturi se je za posebej občutljiv in intenziven način zadovo-
ljevanja dojenčkovih potreb v situacijah, kot so jok, dojenje, spanje in tele-
sni stik, uveljavil termin povezovalno starševstvo (ang. attachment parenting)
(Sears in Sears 2008; Šoster Olmer 1999), ki ga nekateri (Turgeon 2011) tudi
kritizirajo oz. problematizirajo pretirano poudarjanje tovrstne prakse, čeprav
ji zlahka najdemo znanstveno zaledje (Dewar 2008). Drži pa, da takšna pra-
ksa (ne glede na poimenovanje) od starša zahteva veliko mero občutljivosti,
požrtvovalnosti, predanosti ter (začasnega) odrekanja lastnim interesom in
udobju. V ospredje postavlja zadovoljevanje dojenčkovih potreb na čim na-
ravnejši način, brez uporabe sodobnih pripomočkov in praks, ki staršem skrb
¹ V prispevku mlajši otrok predstavlja otroka v obdobju dojenčka in malčka, ki traja od rojstva do
tretjega leta otrokove starosti (Zupančič 2009).
126
poznamo danes, pri nas govorimo šele po drugi svetovni vojni (Puhar 1982;
Rožman 2004; Škoro Babić idr. 2012).
V prispevku obravnavamo nego in vzgojo mlajšega¹ otroka danes. Danes
zahvaljujoč znanosti neprimerljivo bolje poznamo potrebe otroka, kot so jih
poznale generacije pred nami. Vemo, da jih je otroku treba zadovoljevati z ve-
liko mero odzivnosti in občutljivosti, da bo lahko razvil varno navezanost. Po-
jave v odnosu mati – otrok, kot so zadovoljevanje dojenčkovih osnovnih po-
treb, materina odzivnost, razvijanje občutka varnosti in proces navezovanja
v prvih mesecih otrokovega življenja, nekateri avtorji (Kompan Erzar in Polja-
nec 2009) strnejo v pojem stik z otrokom. Stik med otrokom in starši pomeni
»sposobnost soustvarjanja edinstvenega čustvenega in fizičnega ritma, ki je
za vsak par otrok – odrasli drugačen. Pomeni sposobnost matere in očeta,
da prepoznata otrokove potrebe, njegov življenjski ritem, njegov način do-
življanja in mu ga pomagata soustvariti« (Kompan Erzar in Poljanec 2009.
11). Avtorji pojasnjujejo, kako stik z otrokom udejanjiti skozi situacije, vezane
na otrokov jok, hranjenje (dojenje), spanje in uravnavanje čustev. Omenjena
področja zadovoljevanja otrokovih potreb so neločljivo povezana z materi-
nimi in otrokovimi hormoni ter z njunim neposrednim medsebojnim tele-
snim stikom, kar ima velik pomen za otrokov razvoj. O tem in o pomenu po-
sameznih področij zadovoljevanja otrokovih potreb z različnimi poudarki in
v različnem obsegu pišejo tudi drugi avtorji (Bigelow idr. 2012; Hoyer 2011;
Hrovat-Kuhar 2010; McKenna in McDade 2005; Sears in Sears 2004; 2008; Sun-
derland 2008; Zeifman 2001). Kot najpogostejše okoliščine, v katerih prihaja
do neposrednega in intenzivnega vzpostavljanja stika z dojenčkom, ome-
njeni avtorji največkrat izpostavljajo dojenčkov jok, hranjenje, spanje in te-
lesni stik.
V poljudni literaturi se je za posebej občutljiv in intenziven način zadovo-
ljevanja dojenčkovih potreb v situacijah, kot so jok, dojenje, spanje in tele-
sni stik, uveljavil termin povezovalno starševstvo (ang. attachment parenting)
(Sears in Sears 2008; Šoster Olmer 1999), ki ga nekateri (Turgeon 2011) tudi
kritizirajo oz. problematizirajo pretirano poudarjanje tovrstne prakse, čeprav
ji zlahka najdemo znanstveno zaledje (Dewar 2008). Drži pa, da takšna pra-
ksa (ne glede na poimenovanje) od starša zahteva veliko mero občutljivosti,
požrtvovalnosti, predanosti ter (začasnega) odrekanja lastnim interesom in
udobju. V ospredje postavlja zadovoljevanje dojenčkovih potreb na čim na-
ravnejši način, brez uporabe sodobnih pripomočkov in praks, ki staršem skrb
¹ V prispevku mlajši otrok predstavlja otroka v obdobju dojenčka in malčka, ki traja od rojstva do
tretjega leta otrokove starosti (Zupančič 2009).
126
