Page 291 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 291
Kako otroci prvega starostnega obdobja zaznavajo različne jezike?
vsem strmenje, začudeno opazovanje, smehljanje, navdušenje, usmerjanje
pogleda, kazanje z roko na medvedka in pošiljanje poljubčkov. Starejši kot so
bili otroci, več je bilo verbalnega odziva. Z vsakim nadaljnjim obiskom je vse
več otrok medvedka že poimenovalo v izbranem jeziku, k čemur je nedvo-
mno pripomogla predvidljivost situacije, poleg tega pa tudi čustvena obar-
vanost dejavnosti in intersubjektivna interakcija z raziskovalkama. Nadalje so
rezultati pokazali, da so predvsem starejši otroci iz prvega starostnega ob-
dobja besedo »teddy bear« povezali z raziskovalko, ki je govorila v angleškem
jeziku, besedo »orsetto« pa z raziskovalko, ki je govorila v italijanskem jeziku,
kar je bil tudi namen izvajanja situacije po načelu »ena oseba, en jezik«. Za-
znali so tudi, da sta raziskovalki govorili različna jezika (različna med seboj
in drugačna od maternega), vendar so imeli težave pri poimenovanju jezika,
kar kaže na kompleksnost razumevanja pojma jezika v tem obdobju. Z razi-
skavo smo želeli osvetliti pomen vključevanja različnih jezikov v okolje otrok
že v zgodnjem obdobju, saj lahko že kratkoročne izkušnje z novim jezikom
vplivajo na otrokovo zaznavanje in razlikovanje tujih jezikov. V prihodnje bi
bilo smiselno na tem področju preučevati tudi vpliv drugih dejavnikov na je-
zikovno zaznavanje, zlasti upoštevajoč značilnosti dvojezičnih in večjezičnih
okolij, iz katerih otroci prihajajo.
Literatura
Benitez, V., in J. R. Saffran. 2018. »Predictable Events Enhance Word Learning in
Toddlers.« Current Biology 28 (17): 2787–2793.
Birdsong, D. 1992. »Ultimate Attainment in Second Language Acquisition.« Lan-
guage 68 (4): 706–755.
Brewster, J., G. Ellis, in D. Girard. 2002. The Primary English Teacher’s Guide. Har-
low: Longman.
Bruck, M., in F. Genesee. 1995. »Phonological Awareness in Young Second Lan-
guage Learners.« Journal of Child Language 22 (2): 307–324.
Bruner, J. 1985. »Child’s Talk: Learning to Use Language.« Child Language Tea-
ching and Therapy 1 (1): 111–114.
Chen, X., R. C. Anderson, W. Li, M. Hao, X. Wu in H. Shu. (2004). »Phonologi-
cal Awareness of Bilingual and Monolingual Chinese Children.« Journal of
Educational Psychology 96 (1): 142–151.
Chow, B. W. Y., C. McBride Chang in S. Burgess. 2005. »Phonological Processing
Skills and Early Reading Abilities in Hong Kong Chinese Kindergarteners
Learning to Read English as a Second Language.« Journal of Educational
Psychology 97 (1): 81–87.
Floccia, C., J. Butler, F. Girard, and J. Goslin. 2009. »Categorization of Regional
and Foreign Accent in 5- to 7-Year-Old British Children.« International Jour-
nal of Behavioral Development 33:366–375.
291
vsem strmenje, začudeno opazovanje, smehljanje, navdušenje, usmerjanje
pogleda, kazanje z roko na medvedka in pošiljanje poljubčkov. Starejši kot so
bili otroci, več je bilo verbalnega odziva. Z vsakim nadaljnjim obiskom je vse
več otrok medvedka že poimenovalo v izbranem jeziku, k čemur je nedvo-
mno pripomogla predvidljivost situacije, poleg tega pa tudi čustvena obar-
vanost dejavnosti in intersubjektivna interakcija z raziskovalkama. Nadalje so
rezultati pokazali, da so predvsem starejši otroci iz prvega starostnega ob-
dobja besedo »teddy bear« povezali z raziskovalko, ki je govorila v angleškem
jeziku, besedo »orsetto« pa z raziskovalko, ki je govorila v italijanskem jeziku,
kar je bil tudi namen izvajanja situacije po načelu »ena oseba, en jezik«. Za-
znali so tudi, da sta raziskovalki govorili različna jezika (različna med seboj
in drugačna od maternega), vendar so imeli težave pri poimenovanju jezika,
kar kaže na kompleksnost razumevanja pojma jezika v tem obdobju. Z razi-
skavo smo želeli osvetliti pomen vključevanja različnih jezikov v okolje otrok
že v zgodnjem obdobju, saj lahko že kratkoročne izkušnje z novim jezikom
vplivajo na otrokovo zaznavanje in razlikovanje tujih jezikov. V prihodnje bi
bilo smiselno na tem področju preučevati tudi vpliv drugih dejavnikov na je-
zikovno zaznavanje, zlasti upoštevajoč značilnosti dvojezičnih in večjezičnih
okolij, iz katerih otroci prihajajo.
Literatura
Benitez, V., in J. R. Saffran. 2018. »Predictable Events Enhance Word Learning in
Toddlers.« Current Biology 28 (17): 2787–2793.
Birdsong, D. 1992. »Ultimate Attainment in Second Language Acquisition.« Lan-
guage 68 (4): 706–755.
Brewster, J., G. Ellis, in D. Girard. 2002. The Primary English Teacher’s Guide. Har-
low: Longman.
Bruck, M., in F. Genesee. 1995. »Phonological Awareness in Young Second Lan-
guage Learners.« Journal of Child Language 22 (2): 307–324.
Bruner, J. 1985. »Child’s Talk: Learning to Use Language.« Child Language Tea-
ching and Therapy 1 (1): 111–114.
Chen, X., R. C. Anderson, W. Li, M. Hao, X. Wu in H. Shu. (2004). »Phonologi-
cal Awareness of Bilingual and Monolingual Chinese Children.« Journal of
Educational Psychology 96 (1): 142–151.
Chow, B. W. Y., C. McBride Chang in S. Burgess. 2005. »Phonological Processing
Skills and Early Reading Abilities in Hong Kong Chinese Kindergarteners
Learning to Read English as a Second Language.« Journal of Educational
Psychology 97 (1): 81–87.
Floccia, C., J. Butler, F. Girard, and J. Goslin. 2009. »Categorization of Regional
and Foreign Accent in 5- to 7-Year-Old British Children.« International Jour-
nal of Behavioral Development 33:366–375.
291
