Page 286 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 286
ta Sila in Silva Bratož
(ang. teddy bear, it. orsetto), ki ga je vzgojiteljica predhodno postavila na do-
govorjeno mesto. Ob tem je neverbalno izražala občutek zaskrbljenosti. Po-
leg medvedka je vzgojiteljica na drugo dogovorjeno mesto postavila drugo
plišasto igračo. Raziskovalka je pri iskanju medvedka najprej prišla do druge
igrače in nakazala, da sicer išče igračo, vendar ta še ni bila prava. Nato pa je
poiskala svojega medvedka in ko ga je našla, je z navdušenjem večkrat pono-
vila besedo teddy bear oz. orsetto ter z očesnim stikom usmerila pogled otrok
na medvedka. Otrokom je zatem veselo pomahala in brez besed zapustila
igralnico. Dogodek sta raziskovalki simulirali še trikrat v treh tednih (vedno
obe na isti dan).
Rezultati raziskave in razprava
Po vsaki izvedbi simuliranega dogodka v dveh tujih jezikih (angleščina, itali-
janščina) smo najprej poskušali ugotoviti, kako se sodelujoči otroci odzivajo
na simulacijo dogodka. Vzgojiteljice so tako med opazovanjem situacije be-
ležile verbalni in neverbalni odziv otrok, ki je podrobneje prikazan v pregled-
nici 2.
Pri prvih dveh skupinah otrok sta vzgojiteljici zabeležili predvsem never-
balni odziv otrok, ki se je po ponovnih obiskih raziskovalk spreminjal. Njihov
odziv je bil pri obeh jezikih podoben. Ob izvedbi dogodka so večinoma iz-
ražali začudenje in pozitivno presenečenje. Večina otrok je spremljala vsak
vzgojiteljičin korak. Z vsako ponovitvijo dogodka so bili otroci veselejši in
sproščenejši. Pomen angleške in italijanske besede so razbrali iz konteksta,
razumevanje pa so kazali z neverbalnimi signali, kot sta kazanje z roko in oče-
sni stik.
Iz preglednice je razvidno, da se je verbalni odziv z višjo starostjo otrok sto-
pnjeval. Z vsakim nadaljnjim obiskom je vse več otrok medvedka že poime-
novalo v izbranem jeziku. Predvidevamo, da je k priklicu besed iz tujih jezi-
kov prispevalo več dejavnikov. Eden od njih je predvidljivost dogodka, saj so
malčki z vsakim naslednjim obiskom že predvidevali, kaj bosta raziskovalki
iskali. Poleg predvidljivosti pa je k temu prav gotovo pripomogla čustvena
obarvanost dogodka. V našem primeru je šlo za simulacijo dogodka, v ka-
terem sta raziskovalki zaskrbljeno iskali medvedka, in sočustvovanje otrok z
njima se je pokazalo tudi na njihovih obrazih. Njihov izraz na obrazu se je po-
zitivno spremenil, ko sta raziskovalki medvedka našli in od navdušenja začeli
skakati. Zaradi čustev, ki jih je simulacija v njih vzbudila, menimo, da so si be-
sede v tujem jeziku bolje zapomnili. Nenazadnje pa je k boljši motiviranosti
in bolj usmerjeni pozornosti otrok v danih situacijah nedvomno vplivalo tudi
to, da so bili otroci postavljeni v intersubjektivno interakcijo z drugimi ose-
286
(ang. teddy bear, it. orsetto), ki ga je vzgojiteljica predhodno postavila na do-
govorjeno mesto. Ob tem je neverbalno izražala občutek zaskrbljenosti. Po-
leg medvedka je vzgojiteljica na drugo dogovorjeno mesto postavila drugo
plišasto igračo. Raziskovalka je pri iskanju medvedka najprej prišla do druge
igrače in nakazala, da sicer išče igračo, vendar ta še ni bila prava. Nato pa je
poiskala svojega medvedka in ko ga je našla, je z navdušenjem večkrat pono-
vila besedo teddy bear oz. orsetto ter z očesnim stikom usmerila pogled otrok
na medvedka. Otrokom je zatem veselo pomahala in brez besed zapustila
igralnico. Dogodek sta raziskovalki simulirali še trikrat v treh tednih (vedno
obe na isti dan).
Rezultati raziskave in razprava
Po vsaki izvedbi simuliranega dogodka v dveh tujih jezikih (angleščina, itali-
janščina) smo najprej poskušali ugotoviti, kako se sodelujoči otroci odzivajo
na simulacijo dogodka. Vzgojiteljice so tako med opazovanjem situacije be-
ležile verbalni in neverbalni odziv otrok, ki je podrobneje prikazan v pregled-
nici 2.
Pri prvih dveh skupinah otrok sta vzgojiteljici zabeležili predvsem never-
balni odziv otrok, ki se je po ponovnih obiskih raziskovalk spreminjal. Njihov
odziv je bil pri obeh jezikih podoben. Ob izvedbi dogodka so večinoma iz-
ražali začudenje in pozitivno presenečenje. Večina otrok je spremljala vsak
vzgojiteljičin korak. Z vsako ponovitvijo dogodka so bili otroci veselejši in
sproščenejši. Pomen angleške in italijanske besede so razbrali iz konteksta,
razumevanje pa so kazali z neverbalnimi signali, kot sta kazanje z roko in oče-
sni stik.
Iz preglednice je razvidno, da se je verbalni odziv z višjo starostjo otrok sto-
pnjeval. Z vsakim nadaljnjim obiskom je vse več otrok medvedka že poime-
novalo v izbranem jeziku. Predvidevamo, da je k priklicu besed iz tujih jezi-
kov prispevalo več dejavnikov. Eden od njih je predvidljivost dogodka, saj so
malčki z vsakim naslednjim obiskom že predvidevali, kaj bosta raziskovalki
iskali. Poleg predvidljivosti pa je k temu prav gotovo pripomogla čustvena
obarvanost dogodka. V našem primeru je šlo za simulacijo dogodka, v ka-
terem sta raziskovalki zaskrbljeno iskali medvedka, in sočustvovanje otrok z
njima se je pokazalo tudi na njihovih obrazih. Njihov izraz na obrazu se je po-
zitivno spremenil, ko sta raziskovalki medvedka našli in od navdušenja začeli
skakati. Zaradi čustev, ki jih je simulacija v njih vzbudila, menimo, da so si be-
sede v tujem jeziku bolje zapomnili. Nenazadnje pa je k boljši motiviranosti
in bolj usmerjeni pozornosti otrok v danih situacijah nedvomno vplivalo tudi
to, da so bili otroci postavljeni v intersubjektivno interakcijo z drugimi ose-
286
