Page 290 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 290
ta Sila in Silva Bratož
sicer pri sklanjanju besede teddy bear (npr. hotela je teddy beara; išče berija;
je našla orsota). V enem primeru pa takšnega negativnega transferja ni bilo
(npr. v otrokovi izjavi »išče orsetto«). Predvidevamo, da gre za nezavedno iz-
biro besed, saj ti otroci obeh jezikov ne poznajo dovolj dobro, da bi se lahko
za njihovo (ne)sklanjanje zavestno odločali.
Teden dni po izvajanju dejavnosti so vzgojiteljice v pogovoru z razisko-
valko navedle tudi svoja opažanja iz vsakdanje prakse o tem, kako otroci za-
znavajo jezike. Dejale so, da se nekateri otroci na tujejezikovno situacijo niso
odzvali takoj, temveč šele čez kakšen teden. Ugotovile so, da otroci, ki doma
govorijo več jezikov, prej zaznajo tuj jezik in se nanj tudi prej odzovejo. Ena
od vzgojiteljic je omenila, da je otrok iz prve starostne skupine, v kateri nismo
zabeležili verbalnega odziva po simuliranih dogodkih, po enem tednu v stra-
nišču iskal medvedka in govoril: »Kje je beri?« Prav tako so ob kasnejšem, ne-
načrtovanem obisku raziskovalke, ki je med raziskavo govorila v italijanščini,
otroci samostojno pričeli klicati »orsetto«. To smo zaznali tudi v intervjujih,
ko so otroci raziskovalko, ki je govorila angleško, prav tako povezali z besedo
»teddy bear«, raziskovalko, ki je govorila italijansko, pa z besedo »orsetto«. Iz
njihovih odgovorov je razvidno, da se je izvedba dejavnosti po načelu »ena
oseba en jezik« pri otrocih te starosti obrestovala.
Pri najstarejših otrocih smo opazili tudi, da so v intervjujih uporabili oba iz-
raza (medvedek in teddy bear ali medvedek in orsetto), kar pri tej starosti ne
preseneča, saj tudi dvojezični otroci v obdobju od treh do štirih let razlikujejo
med dvema različnima besednjakoma, vendar pa v obeh jezikih uporabljajo
enaka slovnična pravila (kot smo videli v primeru interferenc). V tem obdobju
so otroci sposobni prevajati en jezik v drugega, tisti otroci, ki so dvojezični,
pa se svoje dvojezičnosti tudi zavedajo (Marjanovič Umek, Kranjc in Feko-
nja 2006). Iz vsega opisanega lahko sklenemo (tako kot sta ugotovila tudi C.
E. Potter in J. R. Saffran 2015), da že kratkoročna zgodnja izpostavljenost več
jezikom v okolju lahko vpliva na otrokovo zaznavanje in razlikovanje tujih je-
zikov.
Zaključek
Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako se malčki odzivajo na simuliran do-
godek v dveh tujih jezikih (angleščina, italijanščina), kako zaznavajo prvi in
drugi/tuji jezik, na kakšen način izražajo razlikovanje med različnimi jeziki,
kako zgodaj že znajo verbalno razlikovati med različnimi jeziki in ali lahko
povežejo različne jezike z njihovimi govorci. Rezultati opravljene raziskave
so pokazali, da se otroci v tem starostnem obdobju na tujejezikovno situacijo
odzivajo tako verbalno kot neverbalno. Neverbalni odziv je vključeval pred-
290
sicer pri sklanjanju besede teddy bear (npr. hotela je teddy beara; išče berija;
je našla orsota). V enem primeru pa takšnega negativnega transferja ni bilo
(npr. v otrokovi izjavi »išče orsetto«). Predvidevamo, da gre za nezavedno iz-
biro besed, saj ti otroci obeh jezikov ne poznajo dovolj dobro, da bi se lahko
za njihovo (ne)sklanjanje zavestno odločali.
Teden dni po izvajanju dejavnosti so vzgojiteljice v pogovoru z razisko-
valko navedle tudi svoja opažanja iz vsakdanje prakse o tem, kako otroci za-
znavajo jezike. Dejale so, da se nekateri otroci na tujejezikovno situacijo niso
odzvali takoj, temveč šele čez kakšen teden. Ugotovile so, da otroci, ki doma
govorijo več jezikov, prej zaznajo tuj jezik in se nanj tudi prej odzovejo. Ena
od vzgojiteljic je omenila, da je otrok iz prve starostne skupine, v kateri nismo
zabeležili verbalnega odziva po simuliranih dogodkih, po enem tednu v stra-
nišču iskal medvedka in govoril: »Kje je beri?« Prav tako so ob kasnejšem, ne-
načrtovanem obisku raziskovalke, ki je med raziskavo govorila v italijanščini,
otroci samostojno pričeli klicati »orsetto«. To smo zaznali tudi v intervjujih,
ko so otroci raziskovalko, ki je govorila angleško, prav tako povezali z besedo
»teddy bear«, raziskovalko, ki je govorila italijansko, pa z besedo »orsetto«. Iz
njihovih odgovorov je razvidno, da se je izvedba dejavnosti po načelu »ena
oseba en jezik« pri otrocih te starosti obrestovala.
Pri najstarejših otrocih smo opazili tudi, da so v intervjujih uporabili oba iz-
raza (medvedek in teddy bear ali medvedek in orsetto), kar pri tej starosti ne
preseneča, saj tudi dvojezični otroci v obdobju od treh do štirih let razlikujejo
med dvema različnima besednjakoma, vendar pa v obeh jezikih uporabljajo
enaka slovnična pravila (kot smo videli v primeru interferenc). V tem obdobju
so otroci sposobni prevajati en jezik v drugega, tisti otroci, ki so dvojezični,
pa se svoje dvojezičnosti tudi zavedajo (Marjanovič Umek, Kranjc in Feko-
nja 2006). Iz vsega opisanega lahko sklenemo (tako kot sta ugotovila tudi C.
E. Potter in J. R. Saffran 2015), da že kratkoročna zgodnja izpostavljenost več
jezikom v okolju lahko vpliva na otrokovo zaznavanje in razlikovanje tujih je-
zikov.
Zaključek
Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako se malčki odzivajo na simuliran do-
godek v dveh tujih jezikih (angleščina, italijanščina), kako zaznavajo prvi in
drugi/tuji jezik, na kakšen način izražajo razlikovanje med različnimi jeziki,
kako zgodaj že znajo verbalno razlikovati med različnimi jeziki in ali lahko
povežejo različne jezike z njihovimi govorci. Rezultati opravljene raziskave
so pokazali, da se otroci v tem starostnem obdobju na tujejezikovno situacijo
odzivajo tako verbalno kot neverbalno. Neverbalni odziv je vključeval pred-
290
