Page 313 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 313
Vključevanje staršev v zgodnje učenje matematike
ter graditi nova matematična znanja (Saxe, Guberman in Gearhart 1987). Ma-
tematične dejavnosti lahko vključimo v pesmi, ples, likovno umetnost, špor-
tne aktivnosti, igro vlog in domišljijsko igro itn.
Štetje je eno izmed pomembnejših matematičnih konceptov v predšol-
skem obdobju, saj zmožnost zgodnjega štetja pozitivno vpliva na osnovno-
šolske in srednješolske matematične zmožnosti otrok (Watts idr. 2014; Bailey,
Siegler in Geary 2014; Jordan idr. 2009). Biti številsko pismen ne pomeni le
prepoznavati števila, pač pa števila in štetje uporabljati v vsakodnevnem ži-
vljenju. Taka pismenost nam dodatno omogoča, da lahko razmišljamo in ko-
municiramo matematično v specifičnem matematičnem kontekstu (Anning
in Edwards 2006). Številsko pismenost razvijamo že v predšolskem obdobju,
saj poznavanje števil in njihova uporaba pripomore k razvijanju matematič-
nega mišljenja, kar pa je dolg in kompleksen proces.
P. Munn (1997a) je ugotovila, da lahko otrok izgovarja imena za števila v
ustreznem vrstnem redu, vendar ne moremo zagotovo trditi, da ima števil-
ske predstave. Zato vzgojitelje opozarja, naj bodo pozorni na razvoj številske
pismenosti pri otrocih. Številska pismenost ni tako očitna kot zgodnje opi-
smenjevanje, saj je smiselna raba števil odvisna od razumevanja koncepta
števil, ki ga to število predstavlja (Munn 1997b). Saxe idr. (1987) menijo, da
lahko otroci številske predstave razvijajo le ob pomoči odraslega, ki jim po-
maga pri uporabi obstoječih številskih spretnosti za reševanje kompleksnej-
ših problemov, kar omogoča razvoj novih spoznanj. Pri tem je pomembno, da
sta v reševanje problemov vključena igra in razgovor. To otrokom zagotavlja,
da reševanje poteka v njihovem jeziku – tako postane zanje problem rešljiv in
lahko varno raziskujejo matematične izzive. Ko otroci usvojijo števila in pri-
dobijo številske predstave, lahko raziskujejo druge matematične koncepte,
povezane s števili, kot sta obdelava podatkov in merjenje.
Za razumevanje geometrije moramo imeti dobro razvito prostorsko pred-
stavo, saj je ta nujna pri vizualizaciji, načrtovanju in konstrukciji oblik, geo-
metrijskem pogledu na fizični svet ter uporabi znakov za prikaz nevizualnih
matematičnih konceptov in odnosov (Mešinović, Cotič in Žakelj 2017).
Na zmožnost prostorske predstavljivosti vplivajo predvsem izkušnje, ki jih
imamo z oblikami in s prostorskimi odnosi. Prve izkušnje pridobimo kmalu
(ob rojstvu) – z opazovanjem in manipuliranjem konkretnih predmetov v
prostoru. Fizična dejanja ponotranjimo in posplošimo v koncepte ter odnose
(Dickson, Brown in Gibson 1984).
Tako kot pri vpeljevanju števil in štetja je pri pridobivanju prostorskih pred-
stav prisotnost odrasle osebe nujna. Njena naloga je, da izbere in ponudi
ustrezne didaktične pripomočke, ki jih bo otrok uporabil pri igri in reševanju
313
ter graditi nova matematična znanja (Saxe, Guberman in Gearhart 1987). Ma-
tematične dejavnosti lahko vključimo v pesmi, ples, likovno umetnost, špor-
tne aktivnosti, igro vlog in domišljijsko igro itn.
Štetje je eno izmed pomembnejših matematičnih konceptov v predšol-
skem obdobju, saj zmožnost zgodnjega štetja pozitivno vpliva na osnovno-
šolske in srednješolske matematične zmožnosti otrok (Watts idr. 2014; Bailey,
Siegler in Geary 2014; Jordan idr. 2009). Biti številsko pismen ne pomeni le
prepoznavati števila, pač pa števila in štetje uporabljati v vsakodnevnem ži-
vljenju. Taka pismenost nam dodatno omogoča, da lahko razmišljamo in ko-
municiramo matematično v specifičnem matematičnem kontekstu (Anning
in Edwards 2006). Številsko pismenost razvijamo že v predšolskem obdobju,
saj poznavanje števil in njihova uporaba pripomore k razvijanju matematič-
nega mišljenja, kar pa je dolg in kompleksen proces.
P. Munn (1997a) je ugotovila, da lahko otrok izgovarja imena za števila v
ustreznem vrstnem redu, vendar ne moremo zagotovo trditi, da ima števil-
ske predstave. Zato vzgojitelje opozarja, naj bodo pozorni na razvoj številske
pismenosti pri otrocih. Številska pismenost ni tako očitna kot zgodnje opi-
smenjevanje, saj je smiselna raba števil odvisna od razumevanja koncepta
števil, ki ga to število predstavlja (Munn 1997b). Saxe idr. (1987) menijo, da
lahko otroci številske predstave razvijajo le ob pomoči odraslega, ki jim po-
maga pri uporabi obstoječih številskih spretnosti za reševanje kompleksnej-
ših problemov, kar omogoča razvoj novih spoznanj. Pri tem je pomembno, da
sta v reševanje problemov vključena igra in razgovor. To otrokom zagotavlja,
da reševanje poteka v njihovem jeziku – tako postane zanje problem rešljiv in
lahko varno raziskujejo matematične izzive. Ko otroci usvojijo števila in pri-
dobijo številske predstave, lahko raziskujejo druge matematične koncepte,
povezane s števili, kot sta obdelava podatkov in merjenje.
Za razumevanje geometrije moramo imeti dobro razvito prostorsko pred-
stavo, saj je ta nujna pri vizualizaciji, načrtovanju in konstrukciji oblik, geo-
metrijskem pogledu na fizični svet ter uporabi znakov za prikaz nevizualnih
matematičnih konceptov in odnosov (Mešinović, Cotič in Žakelj 2017).
Na zmožnost prostorske predstavljivosti vplivajo predvsem izkušnje, ki jih
imamo z oblikami in s prostorskimi odnosi. Prve izkušnje pridobimo kmalu
(ob rojstvu) – z opazovanjem in manipuliranjem konkretnih predmetov v
prostoru. Fizična dejanja ponotranjimo in posplošimo v koncepte ter odnose
(Dickson, Brown in Gibson 1984).
Tako kot pri vpeljevanju števil in štetja je pri pridobivanju prostorskih pred-
stav prisotnost odrasle osebe nujna. Njena naloga je, da izbere in ponudi
ustrezne didaktične pripomočke, ki jih bo otrok uporabil pri igri in reševanju
313
