Page 312 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 312
aša Živkovič in Sanela Mešinović
tve. Podobno nam lahko srednješolske matematične sposobnosti napovedo
številne uspehe v odraslem obdobju, predvsem visoko stopnjo izobrazbe
(Murnane, Willett in Levy 1995) ter kvalitetno službo in plačo (Rivera-Batiz
1992), kar vpliva na ekonomsko uspešnost države. Vzajemni učinek se je po-
kazal tudi med matematičnimi zmožnostmi ob samem začetku osnovnošol-
skega izobraževanja in kasnejšimi osnovnošolskimi dosežki (Claessens, Dun-
can in Engel 2009; Duncan idr. 2007). Dolgoletna raziskava je pokazala, da
zgodnje matematične zmožnosti napovedujejo matematične dosežke otrok
vse do doseženega petnajstega leta starosti (Watts idr. 2014). Tovrstna spo-
znanja so vzbudila zanimanja za splošno zagotavljanje predšolske vzgoje kot
sredstva za izboljšanje pripravljenosti otrok na šolo in drugih dosežkov (Zi-
gler, Gilliam in Jones 2006). Natančno in jasno določeni cilji poučevanja ma-
tematike v vrtcu koristijo vsem otrokom, tudi tistim s posebnimi potrebami
(Claessens, Engel in Curran 2014).
Kljub temu, da navedene raziskave dokazujejo močno povezanost med
matematičnimi dosežki predšolskih otrok in matematičnimi dosežki srednje-
šolcev, je potrebno opozoriti na dejavnike, ki lahko bistveno vplivajo na te
dosežke. Dejavniki kot so motivacija, učenje in poučevanje, domače okolje
ter zanimanje za matematiko lahko tako pozitivno kot negativno vplivajo na
dosežke pri matematiki (Watts 2014).
Teoretična izhodišča
Zgodnja matematika
Izraz »zgodnja matematika« se nanaša na osnovne matematične koncepte,
kot so štetje, količinski odnosi, geometrijske oblike, prostorski odnosi, mer-
jenje, vzorci itn. Otroci so po naravi radovedni, zato te koncepte raziskujejo v
interakciji s svojim okoljem (Sarama in Clements 2009; Ginsburg, Inoue in Seo
1999). O matematičnih konceptih se učijo v situacijah, ki so blizu njihovemu
resničnem življenju. Preko lastnih aktivnosti pridobivajo matematične izkuš-
nje, ki vključujejo tudi logično-matematično mišljenje. Konkretne izkušnje so
temelj za razvijanje matematičnega mišljenja pri otroku in za kasnejše učenje
abstraktnih pojmov. Samostojno raziskovanje konceptov pa kljub temu ne
zadošča za usvajanje matematičnih pojmov, ki jih je otrok doživel – nujna je
še vsakodnevna komunikacija z odraslimi. Zato moramo natančno razmisliti,
kako otrokom zagotoviti matematične izkušnje in katera sredstva uporabiti,
da bodo lahko razvijali svoje matematično mišljenje.
Jasno je, da je vloga odraslega pri raziskovanju matematičnih konceptov
zelo pomembna. Njegova naloga je, da otroku pomaga prepoznati matema-
tiko v raznih aktivnostih in pri tem izhajati iz konceptov, ki jih otrok že pozna,
312
tve. Podobno nam lahko srednješolske matematične sposobnosti napovedo
številne uspehe v odraslem obdobju, predvsem visoko stopnjo izobrazbe
(Murnane, Willett in Levy 1995) ter kvalitetno službo in plačo (Rivera-Batiz
1992), kar vpliva na ekonomsko uspešnost države. Vzajemni učinek se je po-
kazal tudi med matematičnimi zmožnostmi ob samem začetku osnovnošol-
skega izobraževanja in kasnejšimi osnovnošolskimi dosežki (Claessens, Dun-
can in Engel 2009; Duncan idr. 2007). Dolgoletna raziskava je pokazala, da
zgodnje matematične zmožnosti napovedujejo matematične dosežke otrok
vse do doseženega petnajstega leta starosti (Watts idr. 2014). Tovrstna spo-
znanja so vzbudila zanimanja za splošno zagotavljanje predšolske vzgoje kot
sredstva za izboljšanje pripravljenosti otrok na šolo in drugih dosežkov (Zi-
gler, Gilliam in Jones 2006). Natančno in jasno določeni cilji poučevanja ma-
tematike v vrtcu koristijo vsem otrokom, tudi tistim s posebnimi potrebami
(Claessens, Engel in Curran 2014).
Kljub temu, da navedene raziskave dokazujejo močno povezanost med
matematičnimi dosežki predšolskih otrok in matematičnimi dosežki srednje-
šolcev, je potrebno opozoriti na dejavnike, ki lahko bistveno vplivajo na te
dosežke. Dejavniki kot so motivacija, učenje in poučevanje, domače okolje
ter zanimanje za matematiko lahko tako pozitivno kot negativno vplivajo na
dosežke pri matematiki (Watts 2014).
Teoretična izhodišča
Zgodnja matematika
Izraz »zgodnja matematika« se nanaša na osnovne matematične koncepte,
kot so štetje, količinski odnosi, geometrijske oblike, prostorski odnosi, mer-
jenje, vzorci itn. Otroci so po naravi radovedni, zato te koncepte raziskujejo v
interakciji s svojim okoljem (Sarama in Clements 2009; Ginsburg, Inoue in Seo
1999). O matematičnih konceptih se učijo v situacijah, ki so blizu njihovemu
resničnem življenju. Preko lastnih aktivnosti pridobivajo matematične izkuš-
nje, ki vključujejo tudi logično-matematično mišljenje. Konkretne izkušnje so
temelj za razvijanje matematičnega mišljenja pri otroku in za kasnejše učenje
abstraktnih pojmov. Samostojno raziskovanje konceptov pa kljub temu ne
zadošča za usvajanje matematičnih pojmov, ki jih je otrok doživel – nujna je
še vsakodnevna komunikacija z odraslimi. Zato moramo natančno razmisliti,
kako otrokom zagotoviti matematične izkušnje in katera sredstva uporabiti,
da bodo lahko razvijali svoje matematično mišljenje.
Jasno je, da je vloga odraslega pri raziskovanju matematičnih konceptov
zelo pomembna. Njegova naloga je, da otroku pomaga prepoznati matema-
tiko v raznih aktivnostih in pri tem izhajati iz konceptov, ki jih otrok že pozna,
312
