Page 311 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 311
Vključevanje staršev v zgodnje učenje
matematike
Nataša Živkovič
Vrtec pri OŠ Istrskega odreda Gračišče
natasa.zivkovic13@gmail.com
Sanela Mešinović
Univerza na Primorskem
sanela.mesinovic@pef.upr.si
Svetovna javnost v zadnjih letih posveča veliko pozornost matematični pi-
smenosti. Številne raziskave so pokazale, da lahko matematična znanja napo-
vejo prihodnost otrok. Vplivajo namreč na doseženo stopnjo izobrazbe, aka-
demski uspeh, kvaliteto službe in določajo višino njihove plače. Po nekate-
rih raziskavah naj bi bila matematična znanja močni napovedovalci socialno-
ekonomskega statusa. Razvijanje matematične pismenosti je dolgotrajen pro-
ces, ki se začne že v predšolskem obdobju. Ravno v tem obdobju imajo starši in
domače okolje največji vpliv na razvoj otrok in s tem matematičnega mišljenja,
zato lahko sklepamo, da je vključevanje staršev v zgodnje učenje matematike
nujno. V ta namen smo izvedli raziskavo, s pomočjo katere smo starše seznanili
z zgodnjo matematiko ter otrokom omogočili, da so nekatere koncepte razi-
skovali v interakciji s svojimi starši v domačem okolju. Ugotovili smo, da si starši
želijo postati sooblikovalci otrokovega znanja ter da so z vrtcem pripravljeni
sodelovati, vendar si želijo smernic, kako to storiti.
Ključne besede: predšolska vzgoja, zgodnja matematika, domače okolje, starši,
matematični nahrbtnik
Uvod
Razvijanje matematičnega mišljenja je dolgotrajen proces, ki se začne že zelo
zgodaj. Dojenček se uči matematiko, še preden je sposoben sedeti, saj opazi
razlike v količini, med seboj primerja predmete po obliki in velikosti ter pri igri
in vsakodnevnih opravilih uporablja nekatere matematične koncepte (Go-
pnik idr. 2001).
Številne raziskave kažejo, da ima zgodnje razvijanje matematičnih spre-
tnosti velik vpliv na kasnejše matematične pa tudi bralne zmožnosti otrok
(Clements in Sarama 2014; Duncan idr. 2007). M. N. McCain in Mustard (1999)
trdita, da so izkušnje, ki jih otrok pridobi v predšolskem obdobju, ključnega
pomena za njegove kompetence v prihodnosti, za učinkovito reševanje pro-
blemov, hkrati pa vplivajo na njegovo zdravje in kasnejše možnosti zaposli-
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.311-324
matematike
Nataša Živkovič
Vrtec pri OŠ Istrskega odreda Gračišče
natasa.zivkovic13@gmail.com
Sanela Mešinović
Univerza na Primorskem
sanela.mesinovic@pef.upr.si
Svetovna javnost v zadnjih letih posveča veliko pozornost matematični pi-
smenosti. Številne raziskave so pokazale, da lahko matematična znanja napo-
vejo prihodnost otrok. Vplivajo namreč na doseženo stopnjo izobrazbe, aka-
demski uspeh, kvaliteto službe in določajo višino njihove plače. Po nekate-
rih raziskavah naj bi bila matematična znanja močni napovedovalci socialno-
ekonomskega statusa. Razvijanje matematične pismenosti je dolgotrajen pro-
ces, ki se začne že v predšolskem obdobju. Ravno v tem obdobju imajo starši in
domače okolje največji vpliv na razvoj otrok in s tem matematičnega mišljenja,
zato lahko sklepamo, da je vključevanje staršev v zgodnje učenje matematike
nujno. V ta namen smo izvedli raziskavo, s pomočjo katere smo starše seznanili
z zgodnjo matematiko ter otrokom omogočili, da so nekatere koncepte razi-
skovali v interakciji s svojimi starši v domačem okolju. Ugotovili smo, da si starši
želijo postati sooblikovalci otrokovega znanja ter da so z vrtcem pripravljeni
sodelovati, vendar si želijo smernic, kako to storiti.
Ključne besede: predšolska vzgoja, zgodnja matematika, domače okolje, starši,
matematični nahrbtnik
Uvod
Razvijanje matematičnega mišljenja je dolgotrajen proces, ki se začne že zelo
zgodaj. Dojenček se uči matematiko, še preden je sposoben sedeti, saj opazi
razlike v količini, med seboj primerja predmete po obliki in velikosti ter pri igri
in vsakodnevnih opravilih uporablja nekatere matematične koncepte (Go-
pnik idr. 2001).
Številne raziskave kažejo, da ima zgodnje razvijanje matematičnih spre-
tnosti velik vpliv na kasnejše matematične pa tudi bralne zmožnosti otrok
(Clements in Sarama 2014; Duncan idr. 2007). M. N. McCain in Mustard (1999)
trdita, da so izkušnje, ki jih otrok pridobi v predšolskem obdobju, ključnega
pomena za njegove kompetence v prihodnosti, za učinkovito reševanje pro-
blemov, hkrati pa vplivajo na njegovo zdravje in kasnejše možnosti zaposli-
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.311-324
