Page 359 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 359
Značilno vedenje otrok prvega starostnega obdobja v igralnicah z različno glasbo
znavna tako temeljna načela in cilji predšolske vzgoje kot tudi spoznanja, da
otrok svet dojema in razume celostno, da se razvija in uči v aktivni povezavi s
svojim socialnim in fizičnim okoljem ter da v vrtcu v povezavi z vrstniki in od-
raslimi razvija lastno družbenost in individualnost. Glasba je zajeta v poglavju
Umetnost, ki zajema tudi likovne, plesne in dramske dejavnosti. Kurikulum
navaja, da se otrokovi potenciali kažejo v igrivem raziskovanju in spoznava-
nju sveta, saj v umetnosti izumlja in ustvarja, ko odkriva jezikovne strukture,
artikulira vsebine, si zamišlja in oblikuje sliko, pesem, igro, ples in predmet.
Otroška umetniška dela nastajajo, ko ima otrok pri delu svobodo in se od
njega pričakujejo neposrednost, drugačnost, izvirnost.
V Kurikulumu za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) so predstavljeni
primeri glasbenih dejavnosti v vrtcih, ki naj bi jih otroci delali v prvi starostni
skupini: (i) s petjem, z igranjem, s poslušanjem in z izmišljanjem glasbe glasbo
doživlja, poustvarja, ustvarja, se z njo izraža in komunicira; (ii) ritmično izreka
enostavne ljudske in otroške izštevanke in šaljivke; (iii) petje in ritmično iz-
reko spremlja z glasbili in gibanjem; (iv) posluša, posnema in razlikuje zvoke
iz narave in okolja; (v) posluša izvedbe in posnetke izbranih del glasbene lite-
rature; (vi) poje otroške, ljudske in umetne pesmi v obsegu svojega glasu; (vii)
izvaja ritmične vzorce s ploskanjem, topotanjem, tleskanjem, udarjanjem . . .
in igranjem na mala glasbila; (viii) spontano si izmišlja ritmično-melodične
vzorce; (ix) doživlja in opazuje igranje ter petje odraslega in starejših otrok;
(x) posluša glasbene pravljice in sodeluje v njih.
Na področju umetnosti bi morali pri izvajanju dejavnosti vsi, ki jim je za-
upano vzgojno delo v vrtcu, upoštevati razvojne zakonitosti otroka in zna-
čilnosti otroka na posameznih umetniških področjih, ki se pri posamezniku
odražajo na individualen način. Prav bi bilo, da se v vrtčevski skupni, kjer
prebijejo otroci kar nekaj ur dnevno, oblikuje bogato in raznovrstno umetni-
ško (glasbeno, likovno, gledališko, plesno) okolje z različnimi spodbudami, ki
otroku omogočajo doživljanje sebe in drugih, okolice in umetnosti. Kakovo-
stno estetsko in umetniško okolje tudi sooblikuje otrokov razvoj estetskega
vrednotenja ter osebnega okusa.
Glede na pestrost odzivov na glasbo in reagiranja otrok do tretjega leta sta-
rosti s področja petja, igranja na glasbila za otroke, poslušanja in ustvarjanja
nas je v naši raziskavi zanimalo področje poslušanja glasbe.
Empirični del
Opredelitev problema, namen in cilji raziskave
Danes nas, bolj kot kdajkoli prej, na vsakem koraku obdajajo zvoki in glasba
različnih zvrsti. Doma si lahko sami izberemo glasbo, ki jo želimo poslušati, v
359
znavna tako temeljna načela in cilji predšolske vzgoje kot tudi spoznanja, da
otrok svet dojema in razume celostno, da se razvija in uči v aktivni povezavi s
svojim socialnim in fizičnim okoljem ter da v vrtcu v povezavi z vrstniki in od-
raslimi razvija lastno družbenost in individualnost. Glasba je zajeta v poglavju
Umetnost, ki zajema tudi likovne, plesne in dramske dejavnosti. Kurikulum
navaja, da se otrokovi potenciali kažejo v igrivem raziskovanju in spoznava-
nju sveta, saj v umetnosti izumlja in ustvarja, ko odkriva jezikovne strukture,
artikulira vsebine, si zamišlja in oblikuje sliko, pesem, igro, ples in predmet.
Otroška umetniška dela nastajajo, ko ima otrok pri delu svobodo in se od
njega pričakujejo neposrednost, drugačnost, izvirnost.
V Kurikulumu za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) so predstavljeni
primeri glasbenih dejavnosti v vrtcih, ki naj bi jih otroci delali v prvi starostni
skupini: (i) s petjem, z igranjem, s poslušanjem in z izmišljanjem glasbe glasbo
doživlja, poustvarja, ustvarja, se z njo izraža in komunicira; (ii) ritmično izreka
enostavne ljudske in otroške izštevanke in šaljivke; (iii) petje in ritmično iz-
reko spremlja z glasbili in gibanjem; (iv) posluša, posnema in razlikuje zvoke
iz narave in okolja; (v) posluša izvedbe in posnetke izbranih del glasbene lite-
rature; (vi) poje otroške, ljudske in umetne pesmi v obsegu svojega glasu; (vii)
izvaja ritmične vzorce s ploskanjem, topotanjem, tleskanjem, udarjanjem . . .
in igranjem na mala glasbila; (viii) spontano si izmišlja ritmično-melodične
vzorce; (ix) doživlja in opazuje igranje ter petje odraslega in starejših otrok;
(x) posluša glasbene pravljice in sodeluje v njih.
Na področju umetnosti bi morali pri izvajanju dejavnosti vsi, ki jim je za-
upano vzgojno delo v vrtcu, upoštevati razvojne zakonitosti otroka in zna-
čilnosti otroka na posameznih umetniških področjih, ki se pri posamezniku
odražajo na individualen način. Prav bi bilo, da se v vrtčevski skupni, kjer
prebijejo otroci kar nekaj ur dnevno, oblikuje bogato in raznovrstno umetni-
ško (glasbeno, likovno, gledališko, plesno) okolje z različnimi spodbudami, ki
otroku omogočajo doživljanje sebe in drugih, okolice in umetnosti. Kakovo-
stno estetsko in umetniško okolje tudi sooblikuje otrokov razvoj estetskega
vrednotenja ter osebnega okusa.
Glede na pestrost odzivov na glasbo in reagiranja otrok do tretjega leta sta-
rosti s področja petja, igranja na glasbila za otroke, poslušanja in ustvarjanja
nas je v naši raziskavi zanimalo področje poslušanja glasbe.
Empirični del
Opredelitev problema, namen in cilji raziskave
Danes nas, bolj kot kdajkoli prej, na vsakem koraku obdajajo zvoki in glasba
različnih zvrsti. Doma si lahko sami izberemo glasbo, ki jo želimo poslušati, v
359
