Page 355 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 355
Značilno vedenje otrok prvega starostnega obdobja v igralnicah z različno glasbo
s čimer se njegov socialni krog razširi. Oblikujejo se nove povezave, nov način
življenja in reševanja težav (Kranjc 2011).
Med pomembnejše otrokove razvoje uvrščamo ravno socialni in čustveni
razvoj, saj pripomoreta k razvoju v odraslo osebo, ki je pripravljena na spo-
znavanje in razumevanje sveta. Pomembno pa je, da pri otroku vsi, ki smo
vključeni v njegovo vzgojo, razvijamo pozitivna čustva, kot so veselje, ljube-
zen, občutek varnost . . . S poznavanjem in sprejetjem teh čustev lahko razvi-
jamo socialna čustva, kot so prijaznost, dobrota, obzirnost . . . (Benkovič 2011).
Poznamo veliko različnih teorij o razlagi čustev. Vsem je skupno to, da sle-
dnja razumejo kot skupek zaporednih dražljajev in odzivov, ki si sledijo v do-
ločenem vrstnem redu. Na čustva otrok vpliva tudi odnos med starši in zgled,
ki ga posredujejo svojemu otroku (Kožman 2011).
Otroci, ki kažejo v večji meri pozitivna čustva, bolj sodelujejo v vsakdanjih
situacijah. Nasprotno je otroke, ki so potrti in večinoma slabe volje, težje mo-
tivirati za dejavnosti. Socialno kompetentni otroci sodelujejo v vsakodnevnih
dejavnostih in se radi igrajo s svojimi vrstniki. Take otroke si tudi vrstniki izbi-
rajo v svoj ožji krog. L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (2009) prepoznavata,
da so deklice odprtejše in komunikativnejše in zaradi tega tudi socialno kom-
petentnejše kot dečki.
Gibalni razvoj vsakega otroka poteka po nekem določenem zaporedju.
Najprej sedi, nato stoji in šele nato hodi. Hitrost gibalnega razvoja je individu-
alna. Otrok najprej usvaja osnovne oblike gibanja, ki jih počasi avtomatizira,
in zaključi z gibanjem, ki ga otrok obvlada v različnih okoliščinah in situaci-
jah. M. Videmšek in Pišot (2007) gibalni razvoj opredeljujeta kot proces, s po-
močjo katerega otrok pridobiva gibalne spretnosti in vzorce, kar je rezultat
medsebojne povezanosti dednosti in okolja. Dani vplivi so pomembni za mi-
šično zorenje, med okoljskimi dejavniki pa imajo najpomembnejši vpliv pred-
hodne gibalne izkušnje, tudi iz predporodnega obdobja. Otrok skozi vsako-
dnevne dejavnosti in igro pridobiva gibalne spretnosti in uri svoje gibalne
sposobnosti. Najraje se igra na prostem in s svojimi vrstniki. Ves čas aktivno
raziskuje svoje zmožnosti in okolico. Človekov gibalni razvoj se torej začne že
v predrojstvenem obdobju in se neprestano izpopolnjuje v nadaljnjem ra-
zvoju. Še posebno izrazit je v prvih treh letih življenja. Starejši kot je otrok,
kompleksnejša gibanja uporablja. Na rast in telesni razvoj v veliki meri vpliva
gibanje (Videmšek in Pišot 2007).
V prvem starostnem obdobju govor otroka nekoliko sunkovito napreduje.
Najprej šele spoznavajo besede, ki jih povezujejo s predmeti in dejanji. Do
tretjega leta starosti pa otroci že sestavljajo enostavčne povedi in besede po-
vezujejo med seboj (Marjanovič Umek in Zupančič 2001).
355
s čimer se njegov socialni krog razširi. Oblikujejo se nove povezave, nov način
življenja in reševanja težav (Kranjc 2011).
Med pomembnejše otrokove razvoje uvrščamo ravno socialni in čustveni
razvoj, saj pripomoreta k razvoju v odraslo osebo, ki je pripravljena na spo-
znavanje in razumevanje sveta. Pomembno pa je, da pri otroku vsi, ki smo
vključeni v njegovo vzgojo, razvijamo pozitivna čustva, kot so veselje, ljube-
zen, občutek varnost . . . S poznavanjem in sprejetjem teh čustev lahko razvi-
jamo socialna čustva, kot so prijaznost, dobrota, obzirnost . . . (Benkovič 2011).
Poznamo veliko različnih teorij o razlagi čustev. Vsem je skupno to, da sle-
dnja razumejo kot skupek zaporednih dražljajev in odzivov, ki si sledijo v do-
ločenem vrstnem redu. Na čustva otrok vpliva tudi odnos med starši in zgled,
ki ga posredujejo svojemu otroku (Kožman 2011).
Otroci, ki kažejo v večji meri pozitivna čustva, bolj sodelujejo v vsakdanjih
situacijah. Nasprotno je otroke, ki so potrti in večinoma slabe volje, težje mo-
tivirati za dejavnosti. Socialno kompetentni otroci sodelujejo v vsakodnevnih
dejavnostih in se radi igrajo s svojimi vrstniki. Take otroke si tudi vrstniki izbi-
rajo v svoj ožji krog. L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (2009) prepoznavata,
da so deklice odprtejše in komunikativnejše in zaradi tega tudi socialno kom-
petentnejše kot dečki.
Gibalni razvoj vsakega otroka poteka po nekem določenem zaporedju.
Najprej sedi, nato stoji in šele nato hodi. Hitrost gibalnega razvoja je individu-
alna. Otrok najprej usvaja osnovne oblike gibanja, ki jih počasi avtomatizira,
in zaključi z gibanjem, ki ga otrok obvlada v različnih okoliščinah in situaci-
jah. M. Videmšek in Pišot (2007) gibalni razvoj opredeljujeta kot proces, s po-
močjo katerega otrok pridobiva gibalne spretnosti in vzorce, kar je rezultat
medsebojne povezanosti dednosti in okolja. Dani vplivi so pomembni za mi-
šično zorenje, med okoljskimi dejavniki pa imajo najpomembnejši vpliv pred-
hodne gibalne izkušnje, tudi iz predporodnega obdobja. Otrok skozi vsako-
dnevne dejavnosti in igro pridobiva gibalne spretnosti in uri svoje gibalne
sposobnosti. Najraje se igra na prostem in s svojimi vrstniki. Ves čas aktivno
raziskuje svoje zmožnosti in okolico. Človekov gibalni razvoj se torej začne že
v predrojstvenem obdobju in se neprestano izpopolnjuje v nadaljnjem ra-
zvoju. Še posebno izrazit je v prvih treh letih življenja. Starejši kot je otrok,
kompleksnejša gibanja uporablja. Na rast in telesni razvoj v veliki meri vpliva
gibanje (Videmšek in Pišot 2007).
V prvem starostnem obdobju govor otroka nekoliko sunkovito napreduje.
Najprej šele spoznavajo besede, ki jih povezujejo s predmeti in dejanji. Do
tretjega leta starosti pa otroci že sestavljajo enostavčne povedi in besede po-
vezujejo med seboj (Marjanovič Umek in Zupančič 2001).
355
