Page 363 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 363
Značilno vedenje otrok prvega starostnega obdobja v igralnicah z različno glasbo
iz rok. Otroci so se ob poslušanju te glasbe gibali z intenzivnimi in veliki gibi.
Ko so se v glasbi ponavljali zvočni vzorci, so otroci to prikazali s ponovljenimi
gibalnimi vzorci. Podobno ugotavlja tudi Borota (2013). M. Videmšek in Pišot
(2007) govorita o ustvarjalnem gibu, s katerim otrok izrazi doživetja ob glasbi,
spremlja glasbeni potek ali z njim vizualizira glasbene predstave o elementih
glasbe (krajši, daljši, višji in nižji toni, hitro, počasi ter glasno in tiho).
Otroci v drugi igralnici, kjer so poslušali klasično glasbo, so se ob vstopu
v prostor zelo umirili. V največjih primerih so se mirno usedli za mizo k pro-
stim igračam in se igrali samostojno. Ob glasbi so se vidno umirjeno gibali.
Nekateri so od igre vstali in po igralnici zaplesali. Opazili smo, da so se otroci,
ko so bili v skladbi slišati nizki toni, gibali predvsem z oponašanjem gibanja
baletk z nogami. Visoke tonske lege in slišane svetle barve zvoka violine pa
so pri otrocih spodbudili gibanje z rokami. Podobno ugotavlja tudi Borota
(2013), ki je opazila nekatere ustaljene vzorce gibanja v povezavi z njihovim
doživljanjem glasbe.
Otroci v tretji igralnici so bili ob različnih skladbah z instrumentalno spre-
mljavo ali brez nje pri igri zelo sproščeni in razigrani. Ne moremo sicer trditi,
da so otroci pesmi poznali, saj on njih niso vsi prepevali, so se pa ob glasbi
gibali in si pripevali na nevtralne zloge. Nekaj deklic je tudi zaplesalo v paru.
Zelo nazorno so ob plesu prikazali tudi čustva, ki jih je v njih spodbudilo po-
slušanje te glasbe. Ob plesu so z dvignjenimi rokami nad glavo in z obrazno
mimiko pokazali občutek veselja in zadovoljstva. Otroci so se ob namiznih
igrah mirno pogovarjali in se pri igri pridruževali drugim otrokom – največ v
dvojicah, nekaj otrok se je igralo tudi v skupini po tri. M. Zagorc (1997) ugo-
tavlja, da otroci veliko bolj izražajo svoje duševno počutje s telesnim izraža-
njem kot odrasli. Trdi, da imata gibanje in čustvovanje veliko skupnega, saj
se vsa čustva kažejo v ekspresivni govorici telesa. Predvsem otroci in mlado-
stniki najdejo posebno zadovoljstvo v plesu, »kajti mnogi med njimi odkrijejo
v njem pot za osvoboditev svojih čustev in občutij, ki bi jih s pomočjo besed
težko izrazili« (Zagorc 1997, 18). Nadalje ugotavlja, da plesno gibanje izjemno
prispeva k samozavedanju, občutenju uspeha in zadovoljstva, saj omogoča
oblikovanje ustrezne telesne slike in vliva samozadovoljstvo, vpliva na vede-
nje, odnos do drugih in oblikovanje stališč (Zagorc 1997, 18).
Tudi A. Pesek (1997) ugotavlja, da otroci z gibanjem izražajo različne glas-
bene značilnosti, kot so razpoloženja v glasbi (veselo – žalostno), tempo in
spremembe tempa s spreminjanjem hitrosti gibanja, dinamiko ter dinamične
spremembe z različno količino energije v gibih, s hojo po prstih pri tihi glasbi
ter stopanjem po celem podplatu pri glasni, tonsko višino z gibanjem v vi-
sokih položajih pri visokih tonih in nizkih položajih pri nizkih tonih, ritem z
363
iz rok. Otroci so se ob poslušanju te glasbe gibali z intenzivnimi in veliki gibi.
Ko so se v glasbi ponavljali zvočni vzorci, so otroci to prikazali s ponovljenimi
gibalnimi vzorci. Podobno ugotavlja tudi Borota (2013). M. Videmšek in Pišot
(2007) govorita o ustvarjalnem gibu, s katerim otrok izrazi doživetja ob glasbi,
spremlja glasbeni potek ali z njim vizualizira glasbene predstave o elementih
glasbe (krajši, daljši, višji in nižji toni, hitro, počasi ter glasno in tiho).
Otroci v drugi igralnici, kjer so poslušali klasično glasbo, so se ob vstopu
v prostor zelo umirili. V največjih primerih so se mirno usedli za mizo k pro-
stim igračam in se igrali samostojno. Ob glasbi so se vidno umirjeno gibali.
Nekateri so od igre vstali in po igralnici zaplesali. Opazili smo, da so se otroci,
ko so bili v skladbi slišati nizki toni, gibali predvsem z oponašanjem gibanja
baletk z nogami. Visoke tonske lege in slišane svetle barve zvoka violine pa
so pri otrocih spodbudili gibanje z rokami. Podobno ugotavlja tudi Borota
(2013), ki je opazila nekatere ustaljene vzorce gibanja v povezavi z njihovim
doživljanjem glasbe.
Otroci v tretji igralnici so bili ob različnih skladbah z instrumentalno spre-
mljavo ali brez nje pri igri zelo sproščeni in razigrani. Ne moremo sicer trditi,
da so otroci pesmi poznali, saj on njih niso vsi prepevali, so se pa ob glasbi
gibali in si pripevali na nevtralne zloge. Nekaj deklic je tudi zaplesalo v paru.
Zelo nazorno so ob plesu prikazali tudi čustva, ki jih je v njih spodbudilo po-
slušanje te glasbe. Ob plesu so z dvignjenimi rokami nad glavo in z obrazno
mimiko pokazali občutek veselja in zadovoljstva. Otroci so se ob namiznih
igrah mirno pogovarjali in se pri igri pridruževali drugim otrokom – največ v
dvojicah, nekaj otrok se je igralo tudi v skupini po tri. M. Zagorc (1997) ugo-
tavlja, da otroci veliko bolj izražajo svoje duševno počutje s telesnim izraža-
njem kot odrasli. Trdi, da imata gibanje in čustvovanje veliko skupnega, saj
se vsa čustva kažejo v ekspresivni govorici telesa. Predvsem otroci in mlado-
stniki najdejo posebno zadovoljstvo v plesu, »kajti mnogi med njimi odkrijejo
v njem pot za osvoboditev svojih čustev in občutij, ki bi jih s pomočjo besed
težko izrazili« (Zagorc 1997, 18). Nadalje ugotavlja, da plesno gibanje izjemno
prispeva k samozavedanju, občutenju uspeha in zadovoljstva, saj omogoča
oblikovanje ustrezne telesne slike in vliva samozadovoljstvo, vpliva na vede-
nje, odnos do drugih in oblikovanje stališč (Zagorc 1997, 18).
Tudi A. Pesek (1997) ugotavlja, da otroci z gibanjem izražajo različne glas-
bene značilnosti, kot so razpoloženja v glasbi (veselo – žalostno), tempo in
spremembe tempa s spreminjanjem hitrosti gibanja, dinamiko ter dinamične
spremembe z različno količino energije v gibih, s hojo po prstih pri tihi glasbi
ter stopanjem po celem podplatu pri glasni, tonsko višino z gibanjem v vi-
sokih položajih pri visokih tonih in nizkih položajih pri nizkih tonih, ritem z
363
