Page 357 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 357
Značilno vedenje otrok prvega starostnega obdobja v igralnicah z različno glasbo
Preglednica 1 Pregled glasbenega razvoja otrok do četrtega leta starosti
Starost v letih Stopnje razvoja
– Reakcije na zvok
– Spontano ustvarjanje glasbe
– Pričetek produciranja pesmi, ki jih otrok sliši
– Ustvarjanje splošnega načrta melodije
razvoj absolutnega posluha, če se otrok uči igranja na instrument
Opombe Povzeto po Shuter-Dyson in Gabriel (1981 v Slosar 1995, 29).
ko se nerojeni otrok odziva na zvok in glasbene spodbude. Odzive na glasbo
opažamo pri novorojenčku, ko se v prvih dneh življenja vidno obrača za zvo-
čilom. Na fiziološki ravni so spremembe vidne v intenziteti dihanja in pospe-
šenem bitju srca. Od tretjega meseca se otrok aktivno odziva na glasbo, ko
se začne obračati k izvoru zvoka in premikati v ritmu glasbe (Smolej 1996).
Otroci okrog šestega meseca starosti začno že aktivno reagirati na glasbo.
Obračajo se proti zvočilu in kažejo zadovoljstvo ali čudenje. Kmalu po šestem
mesecu starosti se začnejo ob glasbi gibati – zibati. Po šestem mesecu se zač-
nejo pojavljati poskusi ponavljanja zunanjih zvočnih vtisov – najprej z grobo
imitacijo posameznih zlogov, nato njihovo podvajanje in ponavljanje, v ka-
terem opazimo že spremembe v višini in ritmu. Ostwald (1973 v Slosar 1995)
meni, da otroci z »vokalno igro« raziskujejo rang višin tonov glede na svoj gla-
sovni obseg. Revesz (1954 v Slosar 1995) pa je prepričan, da otroci poskušajo
imitirati tone, ki so jih slišali.
Hargreavesova (1990 v Slosar 1995) študija razvoja spontanega petja govori
o tem, da je v začetni fazi sestavljeno iz kratkih melodičnih fraz, brez fiksira-
nih tonskih višin v malih nenatančnih intervalih, ki se ponavljajo v nedogled.
Melodičen in ritmičen obris motiva v grobem ostaja nespremenjen, spremi-
njajo se tonska višine. Sposobnost natančnega razlikovanja tonov po višini
se razvija postopno. Triletni in štiriletni otroci imajo še težave pri razlikovanju
tonov po višini.
Velik napredek v glasbenem razvoju poleg gibnega pomeni še zvočno od-
zivanje na glasbene dražljaje. To se zgodi v prvem letu starosti. Te zvočne re-
akcije otroka na glasbo Moog (1976 v Slosar 1995) imenuje glasbeno čeblja-
nje. Sestavljeno je iz tonov različnih višin, izvedenih na enem vokalu ali na
manjšem številu zlogov. Nadalje ugotavlja, da melodije glasbenega čeblja-
nja ne kažejo podobnosti s poslušano glasbo in nimajo še jasne melodične
in ne ritmične organizacije, pavze so npr. tam, kjer se je pojavila potreba po
vdihu.
V drugem letu starosti se močno povečata količina in raznovrstnost gib-
357
Preglednica 1 Pregled glasbenega razvoja otrok do četrtega leta starosti
Starost v letih Stopnje razvoja
– Reakcije na zvok
– Spontano ustvarjanje glasbe
– Pričetek produciranja pesmi, ki jih otrok sliši
– Ustvarjanje splošnega načrta melodije
razvoj absolutnega posluha, če se otrok uči igranja na instrument
Opombe Povzeto po Shuter-Dyson in Gabriel (1981 v Slosar 1995, 29).
ko se nerojeni otrok odziva na zvok in glasbene spodbude. Odzive na glasbo
opažamo pri novorojenčku, ko se v prvih dneh življenja vidno obrača za zvo-
čilom. Na fiziološki ravni so spremembe vidne v intenziteti dihanja in pospe-
šenem bitju srca. Od tretjega meseca se otrok aktivno odziva na glasbo, ko
se začne obračati k izvoru zvoka in premikati v ritmu glasbe (Smolej 1996).
Otroci okrog šestega meseca starosti začno že aktivno reagirati na glasbo.
Obračajo se proti zvočilu in kažejo zadovoljstvo ali čudenje. Kmalu po šestem
mesecu starosti se začnejo ob glasbi gibati – zibati. Po šestem mesecu se zač-
nejo pojavljati poskusi ponavljanja zunanjih zvočnih vtisov – najprej z grobo
imitacijo posameznih zlogov, nato njihovo podvajanje in ponavljanje, v ka-
terem opazimo že spremembe v višini in ritmu. Ostwald (1973 v Slosar 1995)
meni, da otroci z »vokalno igro« raziskujejo rang višin tonov glede na svoj gla-
sovni obseg. Revesz (1954 v Slosar 1995) pa je prepričan, da otroci poskušajo
imitirati tone, ki so jih slišali.
Hargreavesova (1990 v Slosar 1995) študija razvoja spontanega petja govori
o tem, da je v začetni fazi sestavljeno iz kratkih melodičnih fraz, brez fiksira-
nih tonskih višin v malih nenatančnih intervalih, ki se ponavljajo v nedogled.
Melodičen in ritmičen obris motiva v grobem ostaja nespremenjen, spremi-
njajo se tonska višine. Sposobnost natančnega razlikovanja tonov po višini
se razvija postopno. Triletni in štiriletni otroci imajo še težave pri razlikovanju
tonov po višini.
Velik napredek v glasbenem razvoju poleg gibnega pomeni še zvočno od-
zivanje na glasbene dražljaje. To se zgodi v prvem letu starosti. Te zvočne re-
akcije otroka na glasbo Moog (1976 v Slosar 1995) imenuje glasbeno čeblja-
nje. Sestavljeno je iz tonov različnih višin, izvedenih na enem vokalu ali na
manjšem številu zlogov. Nadalje ugotavlja, da melodije glasbenega čeblja-
nja ne kažejo podobnosti s poslušano glasbo in nimajo še jasne melodične
in ne ritmične organizacije, pavze so npr. tam, kjer se je pojavila potreba po
vdihu.
V drugem letu starosti se močno povečata količina in raznovrstnost gib-
357
