Page 356 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 356
bara Kopačin
Glasbeni razvoj otrok do tretjega leta starosti
Znanstveno je dokazano tudi, da se vsak otrok rodi z nagnjenji do glasbe, ki
se lahko v prvem letu življenja v ugodnih razmerah razvijejo v elementarne
sposobnosti, v neugodnih pa zakrnijo. To je odvisno od treh dejavnikov: prvi
je otroški svet s svojimi razvojnimi periodami in duševnimi sprejemljivostmi,
drugi sta okolje in družba s svojimi načeli vzgojnega usmerjevanja, tretji pa
je glasba s svojimi tonskimi fenomeni (Šivic 1975).
Glasbeni razvoj je zapleten in kompleksen proces, ki ga je težko do potan-
kosti spoznati in razložiti. Prav v njem so med ljudmi največje individualne
razlike. Je pomembno odvisen od številnih dejavnikov, ki ga podpirajo ali za-
virajo, podobno kot razvoj otrokovega mišljenja, saj je z njim tesno povezan.
Poglavitne značilnosti in zakonitosti psihičnega razvoja veljajo tudi za glas-
beni razvoj, zato ga lahko razložimo tudi z nekaterimi razvojnimi teorijami in
njihovimi znanstvenimi izsledki. Nekatere raziskovalne metode preučevanja
psihičnega razvoja otroka so psihologi aplicirali tudi na preučevanje glasbe-
nega razvoja (Wing 1961; Lundin 1967).
Največji vpliv na glasbeni razvoj v obdobju dojenčka in malčka ima tako
družinsko kot širše socialno okolje. Kritično obdobje za razvoj občutljivosti
za glasbo traja od rojstva do drugega leta, zato ga moramo podpreti z ustre-
znimi spodbudami iz okolja in dojenčkom ter malčkom omogočiti čim pogo-
stejši stik z glasbo (Starc in Markočić 2004).
Opisati splošne stopnje otrokovega glasbenega razvoja po bioloških sta-
rostnih obdobjih je zelo težko ali skoraj nemogoče, saj so glasbene lastnosti
kompleksne in večdimenzionalne, sestavljene iz različnih glasbenih sposob-
nosti. Pri mnogih otrocih se določene glasbene sposobnosti pokažejo prej,
pri drugih pa lahko kasneje. Zato ni mogoče povsem natančno predvideti,
kdaj se določena glasbena sposobnost lahko razvije in kdaj ne. Napredova-
nje otrok iz enega stadija v drugi poteka individualno.
Glasbene sposobnosti delimo na elementarne glasbene sposobnosti (me-
lodični in ritmični posluh) in sposobnosti višjega reda (harmonski posluh,
analitično poslušanje in sposobnosti estetskega oblikovanja in vrednotenja).
Za otrokov razvoj je pomemben razvoj melodičnega in ritmičnega posluha,
saj je to osnova za razvoj sposobnosti višjega reda (Sicherl Kafol 2001).
Vidimo, da strnjen pregled glasbenega razvoja po starostnih obdobjih
predstavlja le ogrodje. To velja tudi za podatke o stopnji razvoja glasbenih
sposobnosti po starostnih obdobjih le do četrtega leta starosti, ki sta ga po-
dala R. Shuter-Dyson in Gabriel (1981 v Slosar 1995) (preglednica 1).
Danes je veliko govora o glasbenem razvoju že v predrojstvenem obdobju,
356
Glasbeni razvoj otrok do tretjega leta starosti
Znanstveno je dokazano tudi, da se vsak otrok rodi z nagnjenji do glasbe, ki
se lahko v prvem letu življenja v ugodnih razmerah razvijejo v elementarne
sposobnosti, v neugodnih pa zakrnijo. To je odvisno od treh dejavnikov: prvi
je otroški svet s svojimi razvojnimi periodami in duševnimi sprejemljivostmi,
drugi sta okolje in družba s svojimi načeli vzgojnega usmerjevanja, tretji pa
je glasba s svojimi tonskimi fenomeni (Šivic 1975).
Glasbeni razvoj je zapleten in kompleksen proces, ki ga je težko do potan-
kosti spoznati in razložiti. Prav v njem so med ljudmi največje individualne
razlike. Je pomembno odvisen od številnih dejavnikov, ki ga podpirajo ali za-
virajo, podobno kot razvoj otrokovega mišljenja, saj je z njim tesno povezan.
Poglavitne značilnosti in zakonitosti psihičnega razvoja veljajo tudi za glas-
beni razvoj, zato ga lahko razložimo tudi z nekaterimi razvojnimi teorijami in
njihovimi znanstvenimi izsledki. Nekatere raziskovalne metode preučevanja
psihičnega razvoja otroka so psihologi aplicirali tudi na preučevanje glasbe-
nega razvoja (Wing 1961; Lundin 1967).
Največji vpliv na glasbeni razvoj v obdobju dojenčka in malčka ima tako
družinsko kot širše socialno okolje. Kritično obdobje za razvoj občutljivosti
za glasbo traja od rojstva do drugega leta, zato ga moramo podpreti z ustre-
znimi spodbudami iz okolja in dojenčkom ter malčkom omogočiti čim pogo-
stejši stik z glasbo (Starc in Markočić 2004).
Opisati splošne stopnje otrokovega glasbenega razvoja po bioloških sta-
rostnih obdobjih je zelo težko ali skoraj nemogoče, saj so glasbene lastnosti
kompleksne in večdimenzionalne, sestavljene iz različnih glasbenih sposob-
nosti. Pri mnogih otrocih se določene glasbene sposobnosti pokažejo prej,
pri drugih pa lahko kasneje. Zato ni mogoče povsem natančno predvideti,
kdaj se določena glasbena sposobnost lahko razvije in kdaj ne. Napredova-
nje otrok iz enega stadija v drugi poteka individualno.
Glasbene sposobnosti delimo na elementarne glasbene sposobnosti (me-
lodični in ritmični posluh) in sposobnosti višjega reda (harmonski posluh,
analitično poslušanje in sposobnosti estetskega oblikovanja in vrednotenja).
Za otrokov razvoj je pomemben razvoj melodičnega in ritmičnega posluha,
saj je to osnova za razvoj sposobnosti višjega reda (Sicherl Kafol 2001).
Vidimo, da strnjen pregled glasbenega razvoja po starostnih obdobjih
predstavlja le ogrodje. To velja tudi za podatke o stopnji razvoja glasbenih
sposobnosti po starostnih obdobjih le do četrtega leta starosti, ki sta ga po-
dala R. Shuter-Dyson in Gabriel (1981 v Slosar 1995) (preglednica 1).
Danes je veliko govora o glasbenem razvoju že v predrojstvenem obdobju,
356
