Page 354 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 354
bara Kopačin
bobnenje trebuha, premiki tekočine v maternici in v ozadju vsega tega ma-
terin srčni utrip.
Prvo čutilo, ki se razvije pri zarodku, je uho. Slušni živec, ki prenaša informa-
cije iz ušesa v možgane, je prvi telesni čutni živec, ki začne delovati. V plodo-
vem slušnem sistemu so približno v petem mesecu povezave toliko dozorele,
da možganom omogočajo celovito obdelavo zvoka. Ko je plod v maternici
sposoben slišati, ne le aktivno posluša, ampak se od tistega, kar sliši, tudi uči.
Še nerojeni otrok je že sposoben sprejemati zvočne informacije, si jih zapo-
mniti in jih priklicati iz spomina tudi po rojstvu (Clinic 2001; Campbell 2004).
S poslušanjem glasbe vplivamo na otrokov emocionalni razvoj, razvoj
estetske kulture in glasbenih sposobnosti (Denac 2002). Otrok že v pred-
šolskem obdobju raziskuje zvoke. Ob ustvarjanju na improvizirane in lastne
instrumente raziskuje različne barve, glasnosti, trajanja in višine zvokov. Na
ta način pridobiva prve izkušnje s poslušanjem glasbe. Otrok lahko posluša
vokalno, instrumentalno ali vokalno-instrumentalno glasbo. Ponudimo pa
mu lahko tudi glasbene pravljice ter zvoke iz narave in okolja (Borota 2013).
Glasbo lahko poslušamo na različne načine: (i) doživljajsko poslušanje;
(ii) doživljajsko-analitično poslušanje in (iii) analitično poslušanje. V pred-
šolskem obdobju je osrednji način poslušanja glasbe doživljajski, saj otroku
omogoča doživeto in poglobljeno poslušanje; predvsem pa mu spodbudi
različna razpoloženja in čustvene odzive (Borota 2013). Hkrati s poslušanjem
otroku lahko omogočimo tudi izražanje teh doživetij preko gibanja, slikanja
ali izražanja z besedo. Mlajši predšolski otroci doživetja in predstave glasbe-
nih del najpogosteje izražajo gibalno (Denac 2010).
Celostni razvoj otrok do tretjega leta starosti
Razvoj otroka poteka celostno in usklajeno na gibalnem, telesnem, misel-
nem, čustvenem in socialnem področju. Poteka približno v enakih obdobjih,
za katera je značilno tipično vedenje otrok (Gallahue in Ozmun 2006 v Videm-
šek in Pišot 2007).
M. Videmšek, P. Berdajs in Karpljuk (2003) otrokov razvoj opredeljujejo kot
dinamičen proces, ki ga v medsebojni povezanosti opredeljujeta dednost in
okolje. Avtorji menijo, da se na vse dejavnosti otrokovega razvoja ne da vpli-
vati enako.
Otrok je ob rojstvu popolnoma odvisen od odraslega človeka in okolja,
v katerem se je znašel. Najprej je to njegova družina, v kateri se nauči pr-
vih medsebojnih odnosov. Naslednje je okolje, v katerem se gibljejo njegovi
starši v razširjeni družini in med prijatelji. Tik pred dopolnjenim prvim letom
pa otrok navadno vstopi v vrtec, kjer se sreča z vzgojitelji in s svojimi vrstniki,
354
bobnenje trebuha, premiki tekočine v maternici in v ozadju vsega tega ma-
terin srčni utrip.
Prvo čutilo, ki se razvije pri zarodku, je uho. Slušni živec, ki prenaša informa-
cije iz ušesa v možgane, je prvi telesni čutni živec, ki začne delovati. V plodo-
vem slušnem sistemu so približno v petem mesecu povezave toliko dozorele,
da možganom omogočajo celovito obdelavo zvoka. Ko je plod v maternici
sposoben slišati, ne le aktivno posluša, ampak se od tistega, kar sliši, tudi uči.
Še nerojeni otrok je že sposoben sprejemati zvočne informacije, si jih zapo-
mniti in jih priklicati iz spomina tudi po rojstvu (Clinic 2001; Campbell 2004).
S poslušanjem glasbe vplivamo na otrokov emocionalni razvoj, razvoj
estetske kulture in glasbenih sposobnosti (Denac 2002). Otrok že v pred-
šolskem obdobju raziskuje zvoke. Ob ustvarjanju na improvizirane in lastne
instrumente raziskuje različne barve, glasnosti, trajanja in višine zvokov. Na
ta način pridobiva prve izkušnje s poslušanjem glasbe. Otrok lahko posluša
vokalno, instrumentalno ali vokalno-instrumentalno glasbo. Ponudimo pa
mu lahko tudi glasbene pravljice ter zvoke iz narave in okolja (Borota 2013).
Glasbo lahko poslušamo na različne načine: (i) doživljajsko poslušanje;
(ii) doživljajsko-analitično poslušanje in (iii) analitično poslušanje. V pred-
šolskem obdobju je osrednji način poslušanja glasbe doživljajski, saj otroku
omogoča doživeto in poglobljeno poslušanje; predvsem pa mu spodbudi
različna razpoloženja in čustvene odzive (Borota 2013). Hkrati s poslušanjem
otroku lahko omogočimo tudi izražanje teh doživetij preko gibanja, slikanja
ali izražanja z besedo. Mlajši predšolski otroci doživetja in predstave glasbe-
nih del najpogosteje izražajo gibalno (Denac 2010).
Celostni razvoj otrok do tretjega leta starosti
Razvoj otroka poteka celostno in usklajeno na gibalnem, telesnem, misel-
nem, čustvenem in socialnem področju. Poteka približno v enakih obdobjih,
za katera je značilno tipično vedenje otrok (Gallahue in Ozmun 2006 v Videm-
šek in Pišot 2007).
M. Videmšek, P. Berdajs in Karpljuk (2003) otrokov razvoj opredeljujejo kot
dinamičen proces, ki ga v medsebojni povezanosti opredeljujeta dednost in
okolje. Avtorji menijo, da se na vse dejavnosti otrokovega razvoja ne da vpli-
vati enako.
Otrok je ob rojstvu popolnoma odvisen od odraslega človeka in okolja,
v katerem se je znašel. Najprej je to njegova družina, v kateri se nauči pr-
vih medsebojnih odnosov. Naslednje je okolje, v katerem se gibljejo njegovi
starši v razširjeni družini in med prijatelji. Tik pred dopolnjenim prvim letom
pa otrok navadno vstopi v vrtec, kjer se sreča z vzgojitelji in s svojimi vrstniki,
354
