Page 360 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 360
bara Kopačin
avtu tudi; na avtobusu, v trgovini, na sprehodu po mestu . . . pa nam glasbo
izberejo drugi. Največkrat te zvočne kulise ne poslušamo zavedno. Ob tem se
nam zastavlja vprašanje, kako je s poslušanjem glasbe v vrtcu oz. kaj je zna-
čilno za glasbo v ozadju v igralnicah za otroke prvega starostnega obdobja.
Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo želeli ugotoviti, koliko časa se otrok za-
držuje ob igri v igralnicah z različno glasbo kot zvočno kuliso in kaj je za otro-
kovo vedenje v igralnicah z različno glasbo značilno. Glede na namen razis-
kave smo oblikovali dva cilja:
1. Opazovati in beležiti vedenja otrok v igralnici s stalno prisotnostjo na-
miznih iger ob glasbi kot zvočni kulisi.
2. Beležiti čas zadrževanja otrok v posamezni igralnici, kjer so se predva-
jale različne zvrsti glasbe.
Raziskovalni vprašanji
Na podlagi oblikovanih ciljev raziskave smo si postavili raziskovalni vprašanji:
1. Katere so značilnosti otrokovega vedenja v igralnicah z različnimi zvrst-
mi glasbe v ozadju?
2. V katerih igralnicah z glasbo v ozadju se otroci najdlje zadržujejo?
Metodologija
V okviru kvalitativnega pristopa se lahko posvetimo posameznemu primeru
(skupina, družina, razred . . .), ki ga raziščemo in opišemo v obliki študije pri-
mera. Študija primera je celovit opis posameznega primera in njegova ana-
liza, opis značilnosti in dogajanja ter opis procesa odkrivanja teh značilnosti
(Mesec 1998). V naši študiji primera obravnavamo, kako so se otroci prve sta-
rostne skupine vedli v igralnicah, kjer se je predvajala različna glasba. Vzgoji-
teljice so merile in si zapisovale čas zadrževanja vsakega otroka v posamezni
igralnici, kolikokrat so se vračali v posamezno igralnico, kaj so otroci ob po-
slušanju zvočne kulise počeli ter reakcije otrok ob slišani glasbi (petje pesmic,
gibanje, ples z drugimi otroki . . .).
Raziskavo, v kateri je sodelovalo 66 otrok prve starostne skupine, smo iz-
vajali v petih vrtcih na Primorskem. Med otroki, ki so sodelovali v raziskavi,
so bili le trije v raziskavo vkljčeni otroci (4,55-odstotni delež) mlajši od enega
leta. Do enega leta in pol starih otrok, sodelujočih v raziskavi, je bilo 16 ali
24,24-odstotni delež vzorca. Otrok, starih med enim letom in pol ter dvema
letoma, je v raziskavi sodelovalo 18 ali 27,27-odstotni delež vzorca. 14 otrok
(21,21-odstotni delež vzorca), ki so sodelovali v raziskavi, je bilo starih med
360
avtu tudi; na avtobusu, v trgovini, na sprehodu po mestu . . . pa nam glasbo
izberejo drugi. Največkrat te zvočne kulise ne poslušamo zavedno. Ob tem se
nam zastavlja vprašanje, kako je s poslušanjem glasbe v vrtcu oz. kaj je zna-
čilno za glasbo v ozadju v igralnicah za otroke prvega starostnega obdobja.
Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo želeli ugotoviti, koliko časa se otrok za-
držuje ob igri v igralnicah z različno glasbo kot zvočno kuliso in kaj je za otro-
kovo vedenje v igralnicah z različno glasbo značilno. Glede na namen razis-
kave smo oblikovali dva cilja:
1. Opazovati in beležiti vedenja otrok v igralnici s stalno prisotnostjo na-
miznih iger ob glasbi kot zvočni kulisi.
2. Beležiti čas zadrževanja otrok v posamezni igralnici, kjer so se predva-
jale različne zvrsti glasbe.
Raziskovalni vprašanji
Na podlagi oblikovanih ciljev raziskave smo si postavili raziskovalni vprašanji:
1. Katere so značilnosti otrokovega vedenja v igralnicah z različnimi zvrst-
mi glasbe v ozadju?
2. V katerih igralnicah z glasbo v ozadju se otroci najdlje zadržujejo?
Metodologija
V okviru kvalitativnega pristopa se lahko posvetimo posameznemu primeru
(skupina, družina, razred . . .), ki ga raziščemo in opišemo v obliki študije pri-
mera. Študija primera je celovit opis posameznega primera in njegova ana-
liza, opis značilnosti in dogajanja ter opis procesa odkrivanja teh značilnosti
(Mesec 1998). V naši študiji primera obravnavamo, kako so se otroci prve sta-
rostne skupine vedli v igralnicah, kjer se je predvajala različna glasba. Vzgoji-
teljice so merile in si zapisovale čas zadrževanja vsakega otroka v posamezni
igralnici, kolikokrat so se vračali v posamezno igralnico, kaj so otroci ob po-
slušanju zvočne kulise počeli ter reakcije otrok ob slišani glasbi (petje pesmic,
gibanje, ples z drugimi otroki . . .).
Raziskavo, v kateri je sodelovalo 66 otrok prve starostne skupine, smo iz-
vajali v petih vrtcih na Primorskem. Med otroki, ki so sodelovali v raziskavi,
so bili le trije v raziskavo vkljčeni otroci (4,55-odstotni delež) mlajši od enega
leta. Do enega leta in pol starih otrok, sodelujočih v raziskavi, je bilo 16 ali
24,24-odstotni delež vzorca. Otrok, starih med enim letom in pol ter dvema
letoma, je v raziskavi sodelovalo 18 ali 27,27-odstotni delež vzorca. 14 otrok
(21,21-odstotni delež vzorca), ki so sodelovali v raziskavi, je bilo starih med
360
