Page 362 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 362
bara Kopačin
V drugi igralnici smo predvajali posnetke klasične glasbe – izbrane skladbe
z zgoščenke Mozart in Motion (Campbell 1983), ki vsebuje odlomke Mozarto-
vih skladb. Skladbe smo izbrali zato, ker so različne študije pokazale, da ima
Mozartova glasba pozitiven vpliv na intelektualni in ustvarjalni razvoj otroka
(Campbell 2004).
V tretji igralnici so otroci lahko poslušali otroške pesmice z instrumentalno
spremljavo in brez nje, ki jih poje Otroški pevski zbor RTVS. Izbrali smo otro-
ške pesmi Janeza Bitenca. Otroci so poslušali skladbe, posnete na prvi zgo-
ščenki Mavrica (Bitenc 2008). Te pesmice smo izbrali, saj smo mnenja, da je
avtor besedil in skladatelj znal poiskati idealno sozvočje med besedo in me-
lodijo. Iz besedil pesmic lahko vidimo, da je avtor izhajal predvsem iz boga-
stva otroškega doživljanja in to domišljijo, nežnost in lepoto znal prenesti v
glasbeno sporočilo, ki se nas vedno dotakne. Preproste Bitenčeve melodije
upoštevajo tudi obseg otroškega glasu.
Vse tri igralnice je bile preprosto opremljene z nekaj omarami ob steni ter
s štirimi mizami na sredini, na katerih so bile zložene namizne igre: puzzle,
vstavljanke, nizanke, kocke, kocke za razvrščanje, urejanje, vstavljanje, niza-
nje. Iger je bilo v igralnici dovolj za vse otroke, ki so se hkrati sprehajali iz
igralnice v igralnico in se igrali ob zvočni kulisi.
Vzgojiteljice so za vsakega otroka merile in si zapisovale čas njegovega za-
drževanja v posamezni igralnici, kjer se je predvajala različna glasba. Zapi-
sovale so si, kolikokrat so se otroci vračali v posamezno igralnico, kašne so
bile njihove reakcije ob slišani glasbi (petje pesmic, gibanje, ples z drugimi
otroki . . .) ter kaj so ob poslušanju zvočne kulise počeli.
Rezultati in interpretacija
Otroci so se 20 minut sprehajali iz ene igralnice v drugo in se ob igrah na mizi
in v različnih kotičkih različne igre igrali sami, v dvojicah ali največ v skupini po
tri. Na mizah so imeli v vseh treh igralnicah enake otroške namizne igre. Otro-
kom smo pred pričetkom raziskave povedali, da se lahko prosto sprehajajo
po igralnicah. Preden smo začeli predvajati glasbo, smo si z otroki ogledali
vse igre v vseh igralnicah in jim razložili pravila pri posameznih igrah.
Otrokovo vedenje ob zvočni kulisi v posamezni igralnici
ter sodelovanje z drugimi
Otroci so bili najprej v igralnici, kjer se je poslušalo aktualne popevke, torej
glasbo, ki jo lahko slišijo vsak dan na različnih radijskih postajah. V tej igralnici
so bili zelo razigrani, glasni in pri igrah je prišlo do kreganja in izločevanja.
Nekateri otroci so bili agresivni do drugih in so jemali igrače drugim otrokom
362
V drugi igralnici smo predvajali posnetke klasične glasbe – izbrane skladbe
z zgoščenke Mozart in Motion (Campbell 1983), ki vsebuje odlomke Mozarto-
vih skladb. Skladbe smo izbrali zato, ker so različne študije pokazale, da ima
Mozartova glasba pozitiven vpliv na intelektualni in ustvarjalni razvoj otroka
(Campbell 2004).
V tretji igralnici so otroci lahko poslušali otroške pesmice z instrumentalno
spremljavo in brez nje, ki jih poje Otroški pevski zbor RTVS. Izbrali smo otro-
ške pesmi Janeza Bitenca. Otroci so poslušali skladbe, posnete na prvi zgo-
ščenki Mavrica (Bitenc 2008). Te pesmice smo izbrali, saj smo mnenja, da je
avtor besedil in skladatelj znal poiskati idealno sozvočje med besedo in me-
lodijo. Iz besedil pesmic lahko vidimo, da je avtor izhajal predvsem iz boga-
stva otroškega doživljanja in to domišljijo, nežnost in lepoto znal prenesti v
glasbeno sporočilo, ki se nas vedno dotakne. Preproste Bitenčeve melodije
upoštevajo tudi obseg otroškega glasu.
Vse tri igralnice je bile preprosto opremljene z nekaj omarami ob steni ter
s štirimi mizami na sredini, na katerih so bile zložene namizne igre: puzzle,
vstavljanke, nizanke, kocke, kocke za razvrščanje, urejanje, vstavljanje, niza-
nje. Iger je bilo v igralnici dovolj za vse otroke, ki so se hkrati sprehajali iz
igralnice v igralnico in se igrali ob zvočni kulisi.
Vzgojiteljice so za vsakega otroka merile in si zapisovale čas njegovega za-
drževanja v posamezni igralnici, kjer se je predvajala različna glasba. Zapi-
sovale so si, kolikokrat so se otroci vračali v posamezno igralnico, kašne so
bile njihove reakcije ob slišani glasbi (petje pesmic, gibanje, ples z drugimi
otroki . . .) ter kaj so ob poslušanju zvočne kulise počeli.
Rezultati in interpretacija
Otroci so se 20 minut sprehajali iz ene igralnice v drugo in se ob igrah na mizi
in v različnih kotičkih različne igre igrali sami, v dvojicah ali največ v skupini po
tri. Na mizah so imeli v vseh treh igralnicah enake otroške namizne igre. Otro-
kom smo pred pričetkom raziskave povedali, da se lahko prosto sprehajajo
po igralnicah. Preden smo začeli predvajati glasbo, smo si z otroki ogledali
vse igre v vseh igralnicah in jim razložili pravila pri posameznih igrah.
Otrokovo vedenje ob zvočni kulisi v posamezni igralnici
ter sodelovanje z drugimi
Otroci so bili najprej v igralnici, kjer se je poslušalo aktualne popevke, torej
glasbo, ki jo lahko slišijo vsak dan na različnih radijskih postajah. V tej igralnici
so bili zelo razigrani, glasni in pri igrah je prišlo do kreganja in izločevanja.
Nekateri otroci so bili agresivni do drugih in so jemali igrače drugim otrokom
362
