Page 365 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 365
Značilno vedenje otrok prvega starostnega obdobja v igralnicah z različno glasbo
klasično glasbo. V igralnico s popevkami pa sta se vrnila samo dva najsta-
rejša dečka (3,03-odstotni delež vzorca). Ko so otroci enkrat prišli v igralnico
s predvajanimi otroškimi pesmicami, v večini te niso več zapustili. V igralnico
s klasično glasbo je iz igralnice z otroškimi pesmicami ponovno šlo le sedem
otrok ali 10,61-odstotni delež vzorca.
Sklepne ugotovitve
V študiji primera, ki smo jo izvedli v marcu 2014, nas je zanimalo, kako so se
otroci prve starostne skupine vedli v igralnicah, kjer se je predvajala različna
glasba. Vzgojiteljice otrok so merile in si zapisovale čas zadrževanja vsakega
otroka v posamezni igralnici, kolikokrat so se v posamezno igralnico vrnili in
kaj so ob poslušanju zvočne kulise počeli. Zapisovale so si tudi reakcije otrok
ob slišani glasbi (petje pesmic, gibanje, ples z drugimi otroki . . .). Otroci, ki so
sodelovali v raziskavi, so večino, kar 41,60 časa, ki so ga imeli na razpolago
ob prosti igri, preživeli v igralnici, kjer so se vrtele umetne otroške pesmice.
Ob tej glasbi so se otroci mirno igrali in se v igri povezovali tudi z drugimi
otroci. Predvidevamo, da so se v tej igralnici zadrževali ravno zaradi tega, ker
so glasbo razumeli, jo podoživeli, se z njo poistovetili in jo ponotranjili. Me-
nimo, da so bili otrokom bližja predvsem preprostost melodije, ritma in har-
monije ter besedila, ko so jih razumeli.
Nekomercialno umetno glasbo običajno poimenujemo klasična glasba, ne
glede na čas, v katerem je nastala. Poslušanje klasične glasbe pa v primerjavi s
komercialno zahteva mir, čas, zbranost, usmerjeno pozornost, ustvarjalnost,
razvite glasbene sposobnosti in znanje. Tudi otroci so se, ko so vstopili v igral-
nico, kjer se je vrtela klasična glasba, umirili in mirno igrali z igračo, ki so si jo
izbrali. V povprečju so se v tej igralnici zadrževali 35,40 časa, ki so ga imeli
namenjenega prosti igri ob zvočni kulisi. V tej igralnici se otroci v igri niso
povezovali v dvojice, so se pa tisti, ki so igralnico zapustili, vanjo še vrnili.
Pojem komercialna glasba združuje vse zvrsti umetne glasbe, od narodno
zabavne do popa in drugih zvrsti, ki jih ponuja komercialna glasbena indu-
strija, ta vrsta glasbe pa je namenjena predvsem sproščanju, zabavi in ustvar-
janju različnih razpoloženj. Njen namen je, da deluje na poslušalca predvsem
z všečnimi, ponavljajočimi se glasbenimi motivi v minimalnem glasovnem
obsegu. V igralnici, kjer so se vrtele aktualne popevke, take, ki jih otroci slišijo
po radijskih in televizijskih sprejemnikih, so se zadrževali najmanj, le 23,00
časa, ki so ga imeli na razpolago za prosto igro. Ob taki glasbi, ki je niti ne
razumejo, so postali agresivni in v nekaj primerih je morala v kreganje za
isto igračo poseči tudi vzgojiteljica. Z izjemo dveh najstarejših dečkov se v
to igralnico, ko so jo zapustili, ni vrnil nihče več.
365
klasično glasbo. V igralnico s popevkami pa sta se vrnila samo dva najsta-
rejša dečka (3,03-odstotni delež vzorca). Ko so otroci enkrat prišli v igralnico
s predvajanimi otroškimi pesmicami, v večini te niso več zapustili. V igralnico
s klasično glasbo je iz igralnice z otroškimi pesmicami ponovno šlo le sedem
otrok ali 10,61-odstotni delež vzorca.
Sklepne ugotovitve
V študiji primera, ki smo jo izvedli v marcu 2014, nas je zanimalo, kako so se
otroci prve starostne skupine vedli v igralnicah, kjer se je predvajala različna
glasba. Vzgojiteljice otrok so merile in si zapisovale čas zadrževanja vsakega
otroka v posamezni igralnici, kolikokrat so se v posamezno igralnico vrnili in
kaj so ob poslušanju zvočne kulise počeli. Zapisovale so si tudi reakcije otrok
ob slišani glasbi (petje pesmic, gibanje, ples z drugimi otroki . . .). Otroci, ki so
sodelovali v raziskavi, so večino, kar 41,60 časa, ki so ga imeli na razpolago
ob prosti igri, preživeli v igralnici, kjer so se vrtele umetne otroške pesmice.
Ob tej glasbi so se otroci mirno igrali in se v igri povezovali tudi z drugimi
otroci. Predvidevamo, da so se v tej igralnici zadrževali ravno zaradi tega, ker
so glasbo razumeli, jo podoživeli, se z njo poistovetili in jo ponotranjili. Me-
nimo, da so bili otrokom bližja predvsem preprostost melodije, ritma in har-
monije ter besedila, ko so jih razumeli.
Nekomercialno umetno glasbo običajno poimenujemo klasična glasba, ne
glede na čas, v katerem je nastala. Poslušanje klasične glasbe pa v primerjavi s
komercialno zahteva mir, čas, zbranost, usmerjeno pozornost, ustvarjalnost,
razvite glasbene sposobnosti in znanje. Tudi otroci so se, ko so vstopili v igral-
nico, kjer se je vrtela klasična glasba, umirili in mirno igrali z igračo, ki so si jo
izbrali. V povprečju so se v tej igralnici zadrževali 35,40 časa, ki so ga imeli
namenjenega prosti igri ob zvočni kulisi. V tej igralnici se otroci v igri niso
povezovali v dvojice, so se pa tisti, ki so igralnico zapustili, vanjo še vrnili.
Pojem komercialna glasba združuje vse zvrsti umetne glasbe, od narodno
zabavne do popa in drugih zvrsti, ki jih ponuja komercialna glasbena indu-
strija, ta vrsta glasbe pa je namenjena predvsem sproščanju, zabavi in ustvar-
janju različnih razpoloženj. Njen namen je, da deluje na poslušalca predvsem
z všečnimi, ponavljajočimi se glasbenimi motivi v minimalnem glasovnem
obsegu. V igralnici, kjer so se vrtele aktualne popevke, take, ki jih otroci slišijo
po radijskih in televizijskih sprejemnikih, so se zadrževali najmanj, le 23,00
časa, ki so ga imeli na razpolago za prosto igro. Ob taki glasbi, ki je niti ne
razumejo, so postali agresivni in v nekaj primerih je morala v kreganje za
isto igračo poseči tudi vzgojiteljica. Z izjemo dveh najstarejših dečkov se v
to igralnico, ko so jo zapustili, ni vrnil nihče več.
365
