Page 369 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 369
Stališča do pomena uspavanke v zgodnjem
otroštvu nekoč in danes
Bogdana Borota
Univerza na Primorskem
bogdana.borota@pef.upr.si
Bojana Kralj
Univerza na Primorskem
bojana.kralj@pef.upr.si
Uspavanka je neločljivo povezana z otroštvom nekoč in danes. Z etnomuzi-
kološke perspektive predstavlja eno najstarejših oblik otroške ljudske pesmi.
V novejših raziskavah se njen pomen odkriva v povezavi z inkulturalizacijo,
obdobjem, ko se dojenček in malček navajata na zvoke in glasbo iz okolja.
Ker je poslušanje petja (uspavanke) ena prvih izkušenj otroka z glasbo, so po-
membna stališča odraslih do obravnavane tematike. S tem namenom smo v
raziskavo vključili vzgojiteljice in študentke, ki se izobražujejo za poklic vzgoji-
teljice. Zanimalo nas je, kakšna stališča imajo do uspavanke kot dela kulturne
dediščine in kakšen pomen ji pripisujejo za otrokov zgodnji glasbeni razvoj.
Rezultati kažejo, da imajo anketiranke pozitivna stališča do pomena uspavank
za otrokov zgodnji glasbeni razvoj. Zelo se strinjajo, da so uspavanke živo izro-
čilo, ki ga je treba ohranjati in negovati za prihodnje rodove, še posebej v da-
našnjem času, ko so starši preobremenjeni in je okolje nasičeno s tehnologijo.
Strinjajo se, da so danes uspavanke za otroka pomembna glasbena izkušnja, v
kateri se vzpostavlja (glasbena) komunikacija med otrokom in odraslim. Ker se
uspavanke pogosteje pojejo doma kot v vrtcu, se nakazujejo možnosti za te-
snejše sodelovanje vzgojiteljic s starši pri vzpostavljanju glasbeno bogatega,
varnega in zaupljivega učnega okolja v vrtcu.
Ključne besede: glasbena kulturna dediščina, glasbeni razvoj do 3. leta, uspa-
vanka, stališča vzgojiteljic do uspavanke
Uvod
V prispevku obravnavamo uspavanko kot pesem, ki se poje. Zanima nas ljud-
ska uspavanka, ki jo po navadi pojemo otroku pred spanjem ali v situacijah,
ko ga želimo potolažiti in umiriti. Pri tem izhajamo iz stališča, da je uspa-
vanka neločljivi del otroštva nekoč in danes, še posebej v obdobju dojenčka
in malčka.¹ V ta namen v teoretičnem delu analiziramo bistvene značilnosti
¹ V razvojni psihologiji se otroka v prvem letu starosti imenuje dojenček, v drugem in tretjem
pa malček. Ko v prispevku govorimo o otroku do tretjega leta oziroma šestega leta starosti,
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.369-381
otroštvu nekoč in danes
Bogdana Borota
Univerza na Primorskem
bogdana.borota@pef.upr.si
Bojana Kralj
Univerza na Primorskem
bojana.kralj@pef.upr.si
Uspavanka je neločljivo povezana z otroštvom nekoč in danes. Z etnomuzi-
kološke perspektive predstavlja eno najstarejših oblik otroške ljudske pesmi.
V novejših raziskavah se njen pomen odkriva v povezavi z inkulturalizacijo,
obdobjem, ko se dojenček in malček navajata na zvoke in glasbo iz okolja.
Ker je poslušanje petja (uspavanke) ena prvih izkušenj otroka z glasbo, so po-
membna stališča odraslih do obravnavane tematike. S tem namenom smo v
raziskavo vključili vzgojiteljice in študentke, ki se izobražujejo za poklic vzgoji-
teljice. Zanimalo nas je, kakšna stališča imajo do uspavanke kot dela kulturne
dediščine in kakšen pomen ji pripisujejo za otrokov zgodnji glasbeni razvoj.
Rezultati kažejo, da imajo anketiranke pozitivna stališča do pomena uspavank
za otrokov zgodnji glasbeni razvoj. Zelo se strinjajo, da so uspavanke živo izro-
čilo, ki ga je treba ohranjati in negovati za prihodnje rodove, še posebej v da-
našnjem času, ko so starši preobremenjeni in je okolje nasičeno s tehnologijo.
Strinjajo se, da so danes uspavanke za otroka pomembna glasbena izkušnja, v
kateri se vzpostavlja (glasbena) komunikacija med otrokom in odraslim. Ker se
uspavanke pogosteje pojejo doma kot v vrtcu, se nakazujejo možnosti za te-
snejše sodelovanje vzgojiteljic s starši pri vzpostavljanju glasbeno bogatega,
varnega in zaupljivega učnega okolja v vrtcu.
Ključne besede: glasbena kulturna dediščina, glasbeni razvoj do 3. leta, uspa-
vanka, stališča vzgojiteljic do uspavanke
Uvod
V prispevku obravnavamo uspavanko kot pesem, ki se poje. Zanima nas ljud-
ska uspavanka, ki jo po navadi pojemo otroku pred spanjem ali v situacijah,
ko ga želimo potolažiti in umiriti. Pri tem izhajamo iz stališča, da je uspa-
vanka neločljivi del otroštva nekoč in danes, še posebej v obdobju dojenčka
in malčka.¹ V ta namen v teoretičnem delu analiziramo bistvene značilnosti
¹ V razvojni psihologiji se otroka v prvem letu starosti imenuje dojenček, v drugem in tretjem
pa malček. Ko v prispevku govorimo o otroku do tretjega leta oziroma šestega leta starosti,
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.369-381
