Page 377 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 377
Stališča do pomena uspavanke v zgodnjem otroštvu nekoč in danes
naklonjenega recipročnega odnosa med dvema osebama (Zupančič 2004),
v našem primeru med dojenčkom in materjo, ter s socialnim in čustvenim
razvojem dojenčka. Smiselnost raziskave je podkrepljena z izkušnjami anke-
tirank, ki jih razberemo iz naslednjih zapisov. »Ko sem svojim otrokom prepe-
vala uspavanke, se je poglabljala čustvena vez med mano in otrokom.« »Ko
sem dojenčku pela uspavanko, sem se počutila kot mama.« »Počutila sem se
kot mama, ki ima svojega otroka.« »Med petjem uspavanke sem čutila spro-
ščenost in še večjo povezanost z otrokom.« »Rada se spominjam otrokovega
stiska k meni, ko sem mu pela uspavanke.«
Na področju glasbenega razvoja sta spodbudni oceni strinjanja s trdi-
tvama, da je uspavanka prvi stik otroka z glasbo (M = 4,02) in da uspavanka
pozitivno vpliva na otrokov glasbeni razvoj (M = 4,42). Pri interpretaciji teh re-
zultatov bomo uspavanko obravnavali kot sestavni del bogatega glasbenega
okolja, v katerem se dojenček in malček navajata na glasbo iz okolja ter raz-
vijata prirojene glasbene sposobnosti (Gordon 1997). Raziskave so pokazale,
da si dojenček s poslušanjem ekspresivnega petja izgrajuje glasbeni spomin,
ki je potreben za kasnejše vzpostavljanje glasbene komunikacije (Trebuh
2004). Dojenček izkazuje veliko zanimanje za glasbo. V neposrednem stiku
z odraslim odkriva subtilne razlike v melodični in ritmični strukturi glasbe iz
svojega glasbenega okolja ali drugih glasbenih kultur (Lynch idr. 1990 v Tre-
buh 2006). Zvoke, ki jih sliši, povezuje z gibi, kar vpliva na njegovo dojemanje
glasbenega ritma (Phillips-Silver in Trainor 2005 v Trebuh 2006). Čeprav se
matere ne zavedajo glasbenih sposobnosti dojenčkov, jim intuitivno zago-
tavljajo intimno glasbeno doživetje z raznovrstnimi glasbenimi spodbudami
in ekspresivnim petjem. Dojenček se na te spodbude odzove s pozornostjo,
kar je eden od pogojev za nadaljnji razvoj glasbenih dispozicij (Trebuh 2006).
Rezultati naše raziskave so pokazali, da uspavanke najpogosteje pojejo
matere doma (91,8 anketirank) in vzgojiteljice v vrtcu (49 anketirank). Re-
zultati nakazujejo, da je uspavanka aktualna v domačem in vrtčevskem oko-
lju. Zanimalo nas je, s katerim namenom se pojejo uspavanke doma in vrtcu
in ali je med domačim ter vrtčevskim okoljem povezanost oz. ali med njima
obstajajo razlike.
Rezultati korelacije kažejo na statistično značilno povezanost petja uspa-
vanke v domačem in vrtčevskem okolju. Razlike se kažejo v pogostosti petja
uspavank pred spanjem doma in v vrtcu (t = 2,196, g = 91, 2p = 0,031), pri hra-
njenju (t = 3,588, g = 80, 2p = 0,001 ), na sprehodu (t = 2,831, g = 81, 2p = 0,006)
in v situaciji, ko je otrok bolan (t = 3,307, g = 81, 2p = 0,001). V navedenih prime-
rih se uspavanke pogosteje pojejo v domačem kot vrtčevskem okolju. Vzroke
bi lahko iskali v tesnejšem stiku z otrokom doma, pa tudi v večji čustveni na-
377
naklonjenega recipročnega odnosa med dvema osebama (Zupančič 2004),
v našem primeru med dojenčkom in materjo, ter s socialnim in čustvenim
razvojem dojenčka. Smiselnost raziskave je podkrepljena z izkušnjami anke-
tirank, ki jih razberemo iz naslednjih zapisov. »Ko sem svojim otrokom prepe-
vala uspavanke, se je poglabljala čustvena vez med mano in otrokom.« »Ko
sem dojenčku pela uspavanko, sem se počutila kot mama.« »Počutila sem se
kot mama, ki ima svojega otroka.« »Med petjem uspavanke sem čutila spro-
ščenost in še večjo povezanost z otrokom.« »Rada se spominjam otrokovega
stiska k meni, ko sem mu pela uspavanke.«
Na področju glasbenega razvoja sta spodbudni oceni strinjanja s trdi-
tvama, da je uspavanka prvi stik otroka z glasbo (M = 4,02) in da uspavanka
pozitivno vpliva na otrokov glasbeni razvoj (M = 4,42). Pri interpretaciji teh re-
zultatov bomo uspavanko obravnavali kot sestavni del bogatega glasbenega
okolja, v katerem se dojenček in malček navajata na glasbo iz okolja ter raz-
vijata prirojene glasbene sposobnosti (Gordon 1997). Raziskave so pokazale,
da si dojenček s poslušanjem ekspresivnega petja izgrajuje glasbeni spomin,
ki je potreben za kasnejše vzpostavljanje glasbene komunikacije (Trebuh
2004). Dojenček izkazuje veliko zanimanje za glasbo. V neposrednem stiku
z odraslim odkriva subtilne razlike v melodični in ritmični strukturi glasbe iz
svojega glasbenega okolja ali drugih glasbenih kultur (Lynch idr. 1990 v Tre-
buh 2006). Zvoke, ki jih sliši, povezuje z gibi, kar vpliva na njegovo dojemanje
glasbenega ritma (Phillips-Silver in Trainor 2005 v Trebuh 2006). Čeprav se
matere ne zavedajo glasbenih sposobnosti dojenčkov, jim intuitivno zago-
tavljajo intimno glasbeno doživetje z raznovrstnimi glasbenimi spodbudami
in ekspresivnim petjem. Dojenček se na te spodbude odzove s pozornostjo,
kar je eden od pogojev za nadaljnji razvoj glasbenih dispozicij (Trebuh 2006).
Rezultati naše raziskave so pokazali, da uspavanke najpogosteje pojejo
matere doma (91,8 anketirank) in vzgojiteljice v vrtcu (49 anketirank). Re-
zultati nakazujejo, da je uspavanka aktualna v domačem in vrtčevskem oko-
lju. Zanimalo nas je, s katerim namenom se pojejo uspavanke doma in vrtcu
in ali je med domačim ter vrtčevskim okoljem povezanost oz. ali med njima
obstajajo razlike.
Rezultati korelacije kažejo na statistično značilno povezanost petja uspa-
vanke v domačem in vrtčevskem okolju. Razlike se kažejo v pogostosti petja
uspavank pred spanjem doma in v vrtcu (t = 2,196, g = 91, 2p = 0,031), pri hra-
njenju (t = 3,588, g = 80, 2p = 0,001 ), na sprehodu (t = 2,831, g = 81, 2p = 0,006)
in v situaciji, ko je otrok bolan (t = 3,307, g = 81, 2p = 0,001). V navedenih prime-
rih se uspavanke pogosteje pojejo v domačem kot vrtčevskem okolju. Vzroke
bi lahko iskali v tesnejšem stiku z otrokom doma, pa tudi v večji čustveni na-
377
