Page 379 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 379
Stališča do pomena uspavanke v zgodnjem otroštvu nekoč in danes
jiteljic pomemben dejavnik subjektivnih teorij, ki vplivajo na njihova ravna-
nja in delovanje, moramo ugotoviti, da so pozitivna stališča do uspavanke za
otrokov celostni in glasbeni razvoj pomembna. Rezultati raziskave so poka-
zali, da se anketiranke zelo strinjajo, da je uspavanka tisti del kulturne dedi-
ščine in ljudskega izročila, ki ga je treba negovati in ohranjati za prihodnje
rodove. Strinjajo se, da gre za neločljivi del otroštva nekoč in danes. Ob tem
pa izražajo skrb, da bi v prihodnje utonila v pozabo zaradi vpliva tehnologije,
pomanjkanja časa in preobremenjenosti staršev. Na osnovi ocen strinjanja s
trditvami o pomenu uspavanke za otrokov celostni in glasbeni razvoj skle-
pamo o osveščenosti anketirank glede potrebe po stiku otroka z živo glasbo,
še posebej ekspresivnim petjem odraslega.
Naša raziskava je potrdila, da uspavanke najpogosteje pojejo matere doma
in vzgojiteljice v vrtcu. Ugotavljamo, da je uspavanka pomembna vez med
domačim in vrtčevskim okoljem. Razlike se kažejo v pogostejšem petju uspa-
vank doma, in sicer pred spanjem, pri hranjenju, na sprehodih in ko je otrok
bolan. Vzroke bi lahko iskali v tesnejšem stiku in večji čustveni povezanosti
odraslega z otrokom doma. Slednje se pogosto izraža v petju kot obliki ko-
munikacije med otrokom in odraslim (Trebuh 2006).
Ugotavljamo, da imajo vzgojiteljice in študentke – bodoče vzgojiteljice po-
zitivna stališča do uspavanke nekoč in danes. Strinjajo se, da je petje uspa-
vanke spodbudno za otrokov celostni in glasbeni razvoj. Obenem pa izkazu-
jejo potrebo po večji osveščenosti o pomenu petja v prvih letih otrokovega
življenja zaradi vse večjega vpliva sodobne tehnologije in poslušanja pred-
vsem predvajane glasbe.
Literatura
Borota, B. 2010. »Raziskava o pevskem repertoarju v vrtcu, v oddelkih otrok pr-
vega starostnega obdobja.« Glasba v šoli in vrtcu 15 (2): 6–14.
———. 2015. Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Annales.
Cvetko, I. 2005. Aja tutaja: slovenske ljudske uspavanke. Ljubljana: DZS.
Dowling, W. J. 1982. »Melodic Information Processing and Its Development.« V
The Psychology of Music, ur. D. Dutsch, 413–429. New York: Academic Press.
Gordon, E. 1997. A Music Learning Theory for Newborn and Young Children. Chi-
cago: GIA Publications.
Hargreaves, D. 2001. The Developmental Psychology of Music. Cambridge: Cam-
bridge University Press.
Juvančič, K. 2009. »Ko se prebudijo ›nine nane‹ in ›aje tutaje‹: etnomuzikološke
raziskave uspavank.« Traditiones 38 (1): 275–286.
Klemenčič, I. 2008. Slovenske ljudske pesmi. Maribor: Obzorja.
Kumer, Z. 1975. Pesem slovenske dežele. Maribor: Obzorja.
379
jiteljic pomemben dejavnik subjektivnih teorij, ki vplivajo na njihova ravna-
nja in delovanje, moramo ugotoviti, da so pozitivna stališča do uspavanke za
otrokov celostni in glasbeni razvoj pomembna. Rezultati raziskave so poka-
zali, da se anketiranke zelo strinjajo, da je uspavanka tisti del kulturne dedi-
ščine in ljudskega izročila, ki ga je treba negovati in ohranjati za prihodnje
rodove. Strinjajo se, da gre za neločljivi del otroštva nekoč in danes. Ob tem
pa izražajo skrb, da bi v prihodnje utonila v pozabo zaradi vpliva tehnologije,
pomanjkanja časa in preobremenjenosti staršev. Na osnovi ocen strinjanja s
trditvami o pomenu uspavanke za otrokov celostni in glasbeni razvoj skle-
pamo o osveščenosti anketirank glede potrebe po stiku otroka z živo glasbo,
še posebej ekspresivnim petjem odraslega.
Naša raziskava je potrdila, da uspavanke najpogosteje pojejo matere doma
in vzgojiteljice v vrtcu. Ugotavljamo, da je uspavanka pomembna vez med
domačim in vrtčevskim okoljem. Razlike se kažejo v pogostejšem petju uspa-
vank doma, in sicer pred spanjem, pri hranjenju, na sprehodih in ko je otrok
bolan. Vzroke bi lahko iskali v tesnejšem stiku in večji čustveni povezanosti
odraslega z otrokom doma. Slednje se pogosto izraža v petju kot obliki ko-
munikacije med otrokom in odraslim (Trebuh 2006).
Ugotavljamo, da imajo vzgojiteljice in študentke – bodoče vzgojiteljice po-
zitivna stališča do uspavanke nekoč in danes. Strinjajo se, da je petje uspa-
vanke spodbudno za otrokov celostni in glasbeni razvoj. Obenem pa izkazu-
jejo potrebo po večji osveščenosti o pomenu petja v prvih letih otrokovega
življenja zaradi vse večjega vpliva sodobne tehnologije in poslušanja pred-
vsem predvajane glasbe.
Literatura
Borota, B. 2010. »Raziskava o pevskem repertoarju v vrtcu, v oddelkih otrok pr-
vega starostnega obdobja.« Glasba v šoli in vrtcu 15 (2): 6–14.
———. 2015. Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Annales.
Cvetko, I. 2005. Aja tutaja: slovenske ljudske uspavanke. Ljubljana: DZS.
Dowling, W. J. 1982. »Melodic Information Processing and Its Development.« V
The Psychology of Music, ur. D. Dutsch, 413–429. New York: Academic Press.
Gordon, E. 1997. A Music Learning Theory for Newborn and Young Children. Chi-
cago: GIA Publications.
Hargreaves, D. 2001. The Developmental Psychology of Music. Cambridge: Cam-
bridge University Press.
Juvančič, K. 2009. »Ko se prebudijo ›nine nane‹ in ›aje tutaje‹: etnomuzikološke
raziskave uspavank.« Traditiones 38 (1): 275–286.
Klemenčič, I. 2008. Slovenske ljudske pesmi. Maribor: Obzorja.
Kumer, Z. 1975. Pesem slovenske dežele. Maribor: Obzorja.
379
