Page 373 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 373
Stališča do pomena uspavanke v zgodnjem otroštvu nekoč in danes
Raziskava o stališčih vzgojiteljic in študentk, bodočih vzgojiteljic,
do uspavanke
Petje je naravna oblika (glasbene) komunikacije, ki v odnosu med materjo in
otrokom prerašča v intimno doživetje. Matere pogosto pojejo otrokom, da
jih potolažijo, umirijo in pospremijo k spanju (Trebuh 2004). Uspavanka je za
dojenčka tako rekoč prvi stik z živo glasbo. Ta povezava je še posebej po-
membna v obdobju inkulturalizacije, ki traja do drugega oziroma četrtega
leta, ko se otrok navaja na zvoke in glasbo iz okolja (Gordon 1997), po drugi
strani pa ugotavljamo, da se iz glasbene ustvarjalnosti izgublja (Terseglav
2006). To potrjuje tudi 10-letna longitudinalna študija o pevskem repertoarju
v slovenskih vrtcih: med prvimi desetimi najpogosteje petimi pesmimi v sku-
pini otrok prvega starostnega obdobja ni uspavank (Borota 2010).
V raziskavi smo želeli ugotoviti, kakšno stališče imajo vzgojiteljice in štu-
dentke – bodoče vzgojiteljice do uspavanke kot dela kulturne dediščine in
kakšno stališče imajo do pomena uspavank za otrokov celostni in glasbeni
razvoj. Pri tem nas je zanimalo, kdo otroku najpogosteje poje uspavanke in
katere so značilnosti petja uspavank v domačem in vrtčevskem okolju.
Metodologija
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno me-
todo pedagoškega raziskovanja. Podatke smo zbirali s spletnim vprašalni-
kom v januarju 2019. Vprašalnik je bil poslan na skupne elektronske naslove
študentov in diplomantov visokošolskega študijskega programa prve stop-
nje Predšolska vzgoja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, ki so
v študijskih letih 2017/18 in 2018/19 obiskovali 3. letnik študija. Zabeleženih je
bilo 155 klikov na anketo, od tega je bilo veljavnih 99 vprašalnikov (63,8
vseh evidentiranih), kar predstavlja tudi število sodelujočih v raziskavi. Na
vprašanje o statusu anketirank je bilo možnih več odgovorov. Večina so bili
študenti (77; 77,8 ), slaba tretjina se je opredelila kot zaposleni v vrtcu (29;
29,3 ), nekaj tudi kot starši, brezposelni ali zaposleni drugje.
Vprašalnik smo oblikovali glede na namen naše raziskave. Zanesljivost smo
preverjali z metodo notranje konsistentnosti. Cronbachov koeficient α je po-
kazal sprejemljivo stopnjo zanesljivosti (α = 0,579) za sklop vprašanj o uspa-
vanki kot kulturni dediščini ter dobro stopnjo zanesljivosti (α = 0,772) za sklop
vprašanj o pomenu uspavanke za otrokov razvoj. Objektivnost smo zagoto-
vili z uporabo pretežno zaprtih vprašanj ter petstopenjske številčne ocenje-
valne lestvice. Podatke smo obdelali na ravni opisne in inferenčne statistike.
Za ugotavljanje razlik in povezanosti med domačim in vrtčevskim okoljem
smo uporabili t-preizkus za odvisne vzorce.
373
Raziskava o stališčih vzgojiteljic in študentk, bodočih vzgojiteljic,
do uspavanke
Petje je naravna oblika (glasbene) komunikacije, ki v odnosu med materjo in
otrokom prerašča v intimno doživetje. Matere pogosto pojejo otrokom, da
jih potolažijo, umirijo in pospremijo k spanju (Trebuh 2004). Uspavanka je za
dojenčka tako rekoč prvi stik z živo glasbo. Ta povezava je še posebej po-
membna v obdobju inkulturalizacije, ki traja do drugega oziroma četrtega
leta, ko se otrok navaja na zvoke in glasbo iz okolja (Gordon 1997), po drugi
strani pa ugotavljamo, da se iz glasbene ustvarjalnosti izgublja (Terseglav
2006). To potrjuje tudi 10-letna longitudinalna študija o pevskem repertoarju
v slovenskih vrtcih: med prvimi desetimi najpogosteje petimi pesmimi v sku-
pini otrok prvega starostnega obdobja ni uspavank (Borota 2010).
V raziskavi smo želeli ugotoviti, kakšno stališče imajo vzgojiteljice in štu-
dentke – bodoče vzgojiteljice do uspavanke kot dela kulturne dediščine in
kakšno stališče imajo do pomena uspavank za otrokov celostni in glasbeni
razvoj. Pri tem nas je zanimalo, kdo otroku najpogosteje poje uspavanke in
katere so značilnosti petja uspavank v domačem in vrtčevskem okolju.
Metodologija
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno me-
todo pedagoškega raziskovanja. Podatke smo zbirali s spletnim vprašalni-
kom v januarju 2019. Vprašalnik je bil poslan na skupne elektronske naslove
študentov in diplomantov visokošolskega študijskega programa prve stop-
nje Predšolska vzgoja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, ki so
v študijskih letih 2017/18 in 2018/19 obiskovali 3. letnik študija. Zabeleženih je
bilo 155 klikov na anketo, od tega je bilo veljavnih 99 vprašalnikov (63,8
vseh evidentiranih), kar predstavlja tudi število sodelujočih v raziskavi. Na
vprašanje o statusu anketirank je bilo možnih več odgovorov. Večina so bili
študenti (77; 77,8 ), slaba tretjina se je opredelila kot zaposleni v vrtcu (29;
29,3 ), nekaj tudi kot starši, brezposelni ali zaposleni drugje.
Vprašalnik smo oblikovali glede na namen naše raziskave. Zanesljivost smo
preverjali z metodo notranje konsistentnosti. Cronbachov koeficient α je po-
kazal sprejemljivo stopnjo zanesljivosti (α = 0,579) za sklop vprašanj o uspa-
vanki kot kulturni dediščini ter dobro stopnjo zanesljivosti (α = 0,772) za sklop
vprašanj o pomenu uspavanke za otrokov razvoj. Objektivnost smo zagoto-
vili z uporabo pretežno zaprtih vprašanj ter petstopenjske številčne ocenje-
valne lestvice. Podatke smo obdelali na ravni opisne in inferenčne statistike.
Za ugotavljanje razlik in povezanosti med domačim in vrtčevskim okoljem
smo uporabili t-preizkus za odvisne vzorce.
373
