Page 384 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 384
eja Volmut
ohranjanje potrebne ravni gibalnih sposobnosti in oblikovanje takšnih na-
vad ter vedenjskih vzorcev, ki zagotavljajo redno gibalno/športno aktivnost
v vseh življenjskih obdobjih (Riddoch idr. 2004; Pišot in Planinšec 2005). Na
drugi strani pa je povečana količina sedentarnih navad povezana z neugo-
dnimi psihosocialnim zdravjem, kognitivnim in gibalnim razvojem ter debe-
lostjo predšolskih otrok (LeBlanc idr. 2012).
Strokovnjaki iz različnih držav (Tremblay idr. 2012; Department of Health
and Aging 2010; National Association of Sport and Physical Education 2009)
so oblikovali okvirna priporočila gibalne aktivnosti otrok do petega leta sta-
rosti. Večina teh priporoča, da naj bodo predšolski otroci dnevno gibalno ak-
tivni najmanj 90 do 180 minut v različnih fenotipih intenzivnosti gibalne ak-
tivnosti. Ameriško združenje za šport in športno vzgojo (National Association
of Sport and Physical Education 2009), za otroke med prvim in tretjim letom
starosti, priporoča, da so gibalno aktivni najmanj 30 minut na dan v organizi-
rani vadbi ter 60 minut in več v neorganizirani. Poudarjajo tudi, da naj mlajši
predšolski otroci ne preživijo sedentarno več kot 60 minut strnjeno, razen
takrat, ko spijo. Kanadske smernice za omejevanje gibalne neaktivnosti (Ca-
nadian Society of Exercise Physiology 2015) celo priporočajo, da naj otroci do
drugega leta starosti ne preživljajo svojega prostega časa pred televizijskimi
ekrani, medtem ko naj ga otroci med drugim in četrtim letom največ eno uro
dnevno.
V zadnjem desetletju raziskovalci veliko pozornost posvečajo objektiv-
nemu merjenju in preučevanju gibalne aktivnosti in gibalne neaktivnosti
predšolskih otrok, vendar moramo poudariti, da so študije, ki preučujejo gi-
balno aktivnost in gibalno neaktivnost otrok med prvim in tretjim letom, zelo
redke (Cardon, Van Cauwenberghe in De Bourdeaudhuij 2011). Rezultati štu-
dij kažejo, da so vsi predšolski otroci čez dan deležni predvsem nizke inten-
zivnosti,¹ velike količine gibalne neaktivnosti ² in nizke količine srednje³ ter
visoke⁴ intenzivnosti gibalne aktivnosti (Aadland in Johannessen 2015; Van
Cauwenberghe idr. 2012; Reilly 2008; Tucker 2008; Kuzik idr. 2015; Johanssson
idr. 2015; Carson idr. 2019). P. Tucker (2008) v svoji pregledni študiji navaja,
da je le polovica otrok med drugim in šestim letom starosti deležna vsaj 60-
minutne gibalne aktivnosti na dan ter da le četrtina predšolskih otrok dosega
priporočila Ameriškega združenja za šport in športno vzgojo (National Asso-
¹ Nizka intenzivnost – gimnastične vaje, hoja pri 0,4 m/s.
² Gibalna neaktivnost: ležanje s poslušanjem, ležanje, risanja, branje.
³ Srednja intenzivnost: Hitra hoja pri 0,8 m/s, lahkoten tek pri 1,2 m/s.
⁴ Visoka intenzivnost: Tek pri 2–2,4 m/s, skiping, žabji poskoki.
384
ohranjanje potrebne ravni gibalnih sposobnosti in oblikovanje takšnih na-
vad ter vedenjskih vzorcev, ki zagotavljajo redno gibalno/športno aktivnost
v vseh življenjskih obdobjih (Riddoch idr. 2004; Pišot in Planinšec 2005). Na
drugi strani pa je povečana količina sedentarnih navad povezana z neugo-
dnimi psihosocialnim zdravjem, kognitivnim in gibalnim razvojem ter debe-
lostjo predšolskih otrok (LeBlanc idr. 2012).
Strokovnjaki iz različnih držav (Tremblay idr. 2012; Department of Health
and Aging 2010; National Association of Sport and Physical Education 2009)
so oblikovali okvirna priporočila gibalne aktivnosti otrok do petega leta sta-
rosti. Večina teh priporoča, da naj bodo predšolski otroci dnevno gibalno ak-
tivni najmanj 90 do 180 minut v različnih fenotipih intenzivnosti gibalne ak-
tivnosti. Ameriško združenje za šport in športno vzgojo (National Association
of Sport and Physical Education 2009), za otroke med prvim in tretjim letom
starosti, priporoča, da so gibalno aktivni najmanj 30 minut na dan v organizi-
rani vadbi ter 60 minut in več v neorganizirani. Poudarjajo tudi, da naj mlajši
predšolski otroci ne preživijo sedentarno več kot 60 minut strnjeno, razen
takrat, ko spijo. Kanadske smernice za omejevanje gibalne neaktivnosti (Ca-
nadian Society of Exercise Physiology 2015) celo priporočajo, da naj otroci do
drugega leta starosti ne preživljajo svojega prostega časa pred televizijskimi
ekrani, medtem ko naj ga otroci med drugim in četrtim letom največ eno uro
dnevno.
V zadnjem desetletju raziskovalci veliko pozornost posvečajo objektiv-
nemu merjenju in preučevanju gibalne aktivnosti in gibalne neaktivnosti
predšolskih otrok, vendar moramo poudariti, da so študije, ki preučujejo gi-
balno aktivnost in gibalno neaktivnost otrok med prvim in tretjim letom, zelo
redke (Cardon, Van Cauwenberghe in De Bourdeaudhuij 2011). Rezultati štu-
dij kažejo, da so vsi predšolski otroci čez dan deležni predvsem nizke inten-
zivnosti,¹ velike količine gibalne neaktivnosti ² in nizke količine srednje³ ter
visoke⁴ intenzivnosti gibalne aktivnosti (Aadland in Johannessen 2015; Van
Cauwenberghe idr. 2012; Reilly 2008; Tucker 2008; Kuzik idr. 2015; Johanssson
idr. 2015; Carson idr. 2019). P. Tucker (2008) v svoji pregledni študiji navaja,
da je le polovica otrok med drugim in šestim letom starosti deležna vsaj 60-
minutne gibalne aktivnosti na dan ter da le četrtina predšolskih otrok dosega
priporočila Ameriškega združenja za šport in športno vzgojo (National Asso-
¹ Nizka intenzivnost – gimnastične vaje, hoja pri 0,4 m/s.
² Gibalna neaktivnost: ležanje s poslušanjem, ležanje, risanja, branje.
³ Srednja intenzivnost: Hitra hoja pri 0,8 m/s, lahkoten tek pri 1,2 m/s.
⁴ Visoka intenzivnost: Tek pri 2–2,4 m/s, skiping, žabji poskoki.
384
