Page 383 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 383
Z merilnikom pospeška izmerjena gibalna
aktivnost in gibalna neaktivnost otrok
med prvim in tretjim letom starosti

Tadeja Volmut
Univerza na Primorskem
tadeja.volmut@pef.upr.si

Cilj prispevka je preučiti gibalno aktivnost in neaktivnost otrok med prvim in
tretjim letom starosti, primerjati med vrtčevskim in izvenvrtčevskim časom,
med tednom in koncem tedna ter preučiti povezanost znotrajdnevne in med-
nevne variabilnosti gibalne aktivnosti. Štiriindvajset otrok je merilnik pospeška
nosilo pet zaporednih dni. Primerjali smo fenotipe intenzivnosti gibalne aktiv-
nosti v času vrtca in po njem ter med tednom in koncem tedna. Otroci so v
povprečju dosegli 571 ± 200 sunkov na minuto, od tega so bili gibalno neak-
tivni 389 ± 43 minut, v srednji in visoki intenzivnosti gibalne aktivnosti 71 ± 25
minut. Med tednom so deležni 4  več gibalne neaktivnosti (p = 0,017; ES =
0,57) in 3  manj nizke intenzivnosti (p = 0,002; ES = 0,75) kot med koncem te-
dna. V času po vrtcu dosegajo 41  večjo celotno gibalno aktivnost (p = 0,026;
ES = 1,16), za 8  manj gibalne neaktivnosti (p < 0,001; ES = 1,00), za 6  več
nizke intenzivnosti (p < 0,001; ES = 1,20) ter za 2  več srednje in visoke inten-
zivnosti gibalne aktivnosti (p = 0,024; ES = 0,50). Obstaja povezanost celotne
gibalne aktivnosti med tednom in koncem tedna (r = 0,688; p < 0,001) ter med
vrtčevskim in izvenvrtčevskim časom (r = 0,448; p = 0,028). Študija prinaša po-
membne podatke o gibalni aktivnosti najmlajših vrtčevskih otrok, ki nakazu-
jejo povezave gibalne aktivnosti v različnih obdobjih dneva in med dnevi, kar
je potrebno upoštevati pri zasnovi gibalnih programov otrok.
Ključne besede: merilnik pospeška, vrtec, teden, konec tedna, dopodne, popol-
dne

Uvod
Predšolsko obdobje je eno izmed pomembnih obdobji, v katerem se obliku-
jejo gibalne in sedentarne navade (Janz, Burns in Levy 2005; Certain in Kahn
2002). Redna gibalna aktivnost ugodno vpliva na gibalni, mišično-skeletni in
psiho-socialni razvoj predšolskih otrok (Timmons, Naylor in Pfeiffer 2007), po-
leg tega zmanjša tveganje za številne bolezni, kot so srčno-žilne bolezni (Vale
idr. 2015), debelost (Reilly 2008), sladkorna bolezen tipa 2, osteoporoza, de-
belost ter nekatere oblike raka (Blair, Cheng in Holder 2001; Kriska idr. 2003).
Redna gibalna aktivnost v različnih oblikah je pomembna tudi za razvoj in

Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.383-397
   378   379   380   381   382   383   384   385   386   387   388