Page 407 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 407
Gibalna/športna (ne)aktivnost vzgojiteljic
Preglednica 5 Ocena kompetentnosti za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu
z vidika vrednotenja
Trditev AS ± SO p
Znam prepoznati otrokov gibalni napredek , ± , U = ; p = ,
Znam ustrezno nagraditi otrokov gibalni napredek
Zmorem samokritično oceniti svoje delo , ± , U = ; p = ,
Usposobljena sem za izmeritev otrokovega gibalnega
napredka , ± ,
, ± , U = ,; p = ,
Opombe AS – aritmetična sredina, SO – standardni odklon, p – statistično značilna razlika v
oceni kompetentnosti med gibalno/športno aktivnimi in neaktivnimi vzgojiteljicami.
tivne 5,18 ± 0,72; G/Š neaktivne 4,67 ± 0,84; U = 208; p = 0,041). Vzgojiteljice, ki
delajo z otroki v prvem starostnem obdobju, pri izvajanju gibalnih/športnih
aktivnosti v vrtcu z vidika izvajanja najvišje ocenjujejo kompetenco zagota-
vljanja varnosti otrok (AS = 5,2), najnižje pa kompetenco uporabe inovativnih
učno-vzgojnih pristopov (AS = 4,7).
Skupina gibalno/športno aktivnih vzgojiteljic statistično značilno višje
ocenjuje naslednje kompetence izvajanja gibalnih/športnih aktivnosti z vi-
dika vrednotenja: znam prepoznati otrokov gibalni napredek (G/Š aktivne
5,06 ± 0,65; G/Š neaktivne 4,61 ± 0,85; U = 214; p = 0,042), usposobljena sem
za izmeritev otrokovega gibalnega napredka (G/Š aktivne 4,26 ± 1,1; G/Š ne-
aktivne 3,56 ± 1,19; U = 207,5; p = 0,050) in znam ustrezno nagraditi otrokov
gibalni napredek (G/Š aktivne 4,94 ± 0,74; G/Š neaktivne 4,28 ± 1,09; U = 191;
p = 0,018). Vzgojiteljice, ki delajo z otroki v prvem starostnem obdobju, pri
izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu z vidika vrednotenja najvišje
ocenjujejo kompetenco prepoznavanja otrokovega gibalnega napredka (AS
= 4,9), najnižje pa kompetenco merjenja otrokovega gibalnega napredka (AS
= 4,0), kar je bilo pričakovano glede na zahtevnost vrednotenja gibalnega ra-
zvoja otrok v tej starosti (Volmut, Dolenc in Šimunič 2010, 25–26).
Redna gibalna/športna aktivnost pomembno vpliva na telesno, duševno
in socialno zdravje. A. Prašnikar (2011, 30) v svoji raziskavi ugotavlja, da je
skladno s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (2010) dovolj gi-
balno/športno aktivnih le 37,5 vzgojiteljic. Tiste vzgojiteljice, ki imajo po-
zitivnejši odnos do gibalnih/športnih aktivnosti, vanje pogosteje vključujejo
tudi otroke, s katerimi delajo v vrtcu (Zajec 2009). Vzgojiteljice prenašajo svoj
odnos do gibanja na otroke in s tem, ko so premalo gibalno/športno aktivne,
še posebej, če se tega ne zavedajo, to razvado prenašajo tudi na mlajše gene-
racije. Poklic vzgojitelja je eden od poklicev, ki zahteva strokovnost na vseh
področjih otrokovega razvoja, spretnost dobrega opazovanja, odgovornost,
407
Preglednica 5 Ocena kompetentnosti za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu
z vidika vrednotenja
Trditev AS ± SO p
Znam prepoznati otrokov gibalni napredek , ± , U = ; p = ,
Znam ustrezno nagraditi otrokov gibalni napredek
Zmorem samokritično oceniti svoje delo , ± , U = ; p = ,
Usposobljena sem za izmeritev otrokovega gibalnega
napredka , ± ,
, ± , U = ,; p = ,
Opombe AS – aritmetična sredina, SO – standardni odklon, p – statistično značilna razlika v
oceni kompetentnosti med gibalno/športno aktivnimi in neaktivnimi vzgojiteljicami.
tivne 5,18 ± 0,72; G/Š neaktivne 4,67 ± 0,84; U = 208; p = 0,041). Vzgojiteljice, ki
delajo z otroki v prvem starostnem obdobju, pri izvajanju gibalnih/športnih
aktivnosti v vrtcu z vidika izvajanja najvišje ocenjujejo kompetenco zagota-
vljanja varnosti otrok (AS = 5,2), najnižje pa kompetenco uporabe inovativnih
učno-vzgojnih pristopov (AS = 4,7).
Skupina gibalno/športno aktivnih vzgojiteljic statistično značilno višje
ocenjuje naslednje kompetence izvajanja gibalnih/športnih aktivnosti z vi-
dika vrednotenja: znam prepoznati otrokov gibalni napredek (G/Š aktivne
5,06 ± 0,65; G/Š neaktivne 4,61 ± 0,85; U = 214; p = 0,042), usposobljena sem
za izmeritev otrokovega gibalnega napredka (G/Š aktivne 4,26 ± 1,1; G/Š ne-
aktivne 3,56 ± 1,19; U = 207,5; p = 0,050) in znam ustrezno nagraditi otrokov
gibalni napredek (G/Š aktivne 4,94 ± 0,74; G/Š neaktivne 4,28 ± 1,09; U = 191;
p = 0,018). Vzgojiteljice, ki delajo z otroki v prvem starostnem obdobju, pri
izvajanju gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu z vidika vrednotenja najvišje
ocenjujejo kompetenco prepoznavanja otrokovega gibalnega napredka (AS
= 4,9), najnižje pa kompetenco merjenja otrokovega gibalnega napredka (AS
= 4,0), kar je bilo pričakovano glede na zahtevnost vrednotenja gibalnega ra-
zvoja otrok v tej starosti (Volmut, Dolenc in Šimunič 2010, 25–26).
Redna gibalna/športna aktivnost pomembno vpliva na telesno, duševno
in socialno zdravje. A. Prašnikar (2011, 30) v svoji raziskavi ugotavlja, da je
skladno s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (2010) dovolj gi-
balno/športno aktivnih le 37,5 vzgojiteljic. Tiste vzgojiteljice, ki imajo po-
zitivnejši odnos do gibalnih/športnih aktivnosti, vanje pogosteje vključujejo
tudi otroke, s katerimi delajo v vrtcu (Zajec 2009). Vzgojiteljice prenašajo svoj
odnos do gibanja na otroke in s tem, ko so premalo gibalno/športno aktivne,
še posebej, če se tega ne zavedajo, to razvado prenašajo tudi na mlajše gene-
racije. Poklic vzgojitelja je eden od poklicev, ki zahteva strokovnost na vseh
področjih otrokovega razvoja, spretnost dobrega opazovanja, odgovornost,
407
