Page 411 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 411
Delež prostega gibanja in spontane igre
otrok v prvem starostnem obdobju
Maja Cerar
Vrtec pri Osnovni Šoli Janka Modra
maja.cerar2@guest.arnes.si
Življenjski slog danajšnjih otrok je vedno bolj sedentaren ter odvisen od ele-
ktronskih medijev. Priložnosti za prosto gibanje ter spontano igro v senzorno
stimulativnem okolju, ki sta temeljna za celostni razvoj otroka, je vse manj. Po-
sledično se spreminjajo sposobnosti in potrebe otrok. Ob zavednju pomena
najzgodnejšega obdobja, ki ga v vzgojo prinašajo spoznanja nevroznanosti,
je ključno vprašnje, v kakšni meri se zmorejo vrtci odzvati na nova spoznanja
stroke ter potrebe otrok 21. stoletja. V ta namen smo izvedli raziskavo o deležih
gibalnih dejavnosti in proste igre, ki jih trije izbrani vrtci omogočajo otrokom
prve starostne skupine tekom dopoldneva. Ugotavljamo, da so gibalne in sta-
tične dejavnosti v vrtcih enakovredno zastopane. Prosti igri je namenjeno 30
časa. Količina časa, namenjena prosti gibalni dejavnosti ter vodenim in statič-
nim dejavnostim v vrtcih, ne dosega standardov in priporočil strokovnjakov.
Med vrtci obstajajo pomembne razlike v zagotavljanju časa za prosto igro in
gibanje izven rutine.
Ključne besede: prosto gibanje, spontana igra, sedeč življenjski slog, prvo sta-
rostno obdobje, vrtec
Uvod
V zadnjem desetletju se izrazito povečuje zanimanje za organizirano pred-
šolsko vzgojo vzgojo v prvih treh letih življenja (Vonta 2009; Juriševič, Rajo-
vić in Drgan 2010; Jakovljević 2016). Poudarja se pomen zagotavljanja kvalite-
tnih pogojev, ki omogočajo kakovostno spodbujanje otrokovih potencialov
v najzgodnejšem obdobju. Razlogov za to je več. Na eni strani se je v zadnjem
desetletju delež otrok, starih od 1 do 3 let, ki obiskujejo vrtec, povečal s 45 na
65 (Kozomelj 2018), na drugi strani nevroznanost prihaja do novih ugotovi-
tev na področju delovanja in razvoja možganov, ki v ospredje kot temeljna za
celosten kasnejši razvoj posameznika postavljajo prav prva leta otrokovega
življenja. Poleg tega je predšolsko obdobje v središču zanimanja stroke, tudi
zaradi hitrega spreminjanja življenjskega sloga najmlajših otrok, ki postaja
vedno bolj sedentaren (Elkind 2008; Miller in Almon 2009; Kuzik idr. 2015) ter
vezan na preživljanje prostega časa pred ekrani elektronskih medijev ali v or-
ganiziranih prostočasnih dejavnostih namesto ob spontani igri z vrstniki in
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.411-424
otrok v prvem starostnem obdobju
Maja Cerar
Vrtec pri Osnovni Šoli Janka Modra
maja.cerar2@guest.arnes.si
Življenjski slog danajšnjih otrok je vedno bolj sedentaren ter odvisen od ele-
ktronskih medijev. Priložnosti za prosto gibanje ter spontano igro v senzorno
stimulativnem okolju, ki sta temeljna za celostni razvoj otroka, je vse manj. Po-
sledično se spreminjajo sposobnosti in potrebe otrok. Ob zavednju pomena
najzgodnejšega obdobja, ki ga v vzgojo prinašajo spoznanja nevroznanosti,
je ključno vprašnje, v kakšni meri se zmorejo vrtci odzvati na nova spoznanja
stroke ter potrebe otrok 21. stoletja. V ta namen smo izvedli raziskavo o deležih
gibalnih dejavnosti in proste igre, ki jih trije izbrani vrtci omogočajo otrokom
prve starostne skupine tekom dopoldneva. Ugotavljamo, da so gibalne in sta-
tične dejavnosti v vrtcih enakovredno zastopane. Prosti igri je namenjeno 30
časa. Količina časa, namenjena prosti gibalni dejavnosti ter vodenim in statič-
nim dejavnostim v vrtcih, ne dosega standardov in priporočil strokovnjakov.
Med vrtci obstajajo pomembne razlike v zagotavljanju časa za prosto igro in
gibanje izven rutine.
Ključne besede: prosto gibanje, spontana igra, sedeč življenjski slog, prvo sta-
rostno obdobje, vrtec
Uvod
V zadnjem desetletju se izrazito povečuje zanimanje za organizirano pred-
šolsko vzgojo vzgojo v prvih treh letih življenja (Vonta 2009; Juriševič, Rajo-
vić in Drgan 2010; Jakovljević 2016). Poudarja se pomen zagotavljanja kvalite-
tnih pogojev, ki omogočajo kakovostno spodbujanje otrokovih potencialov
v najzgodnejšem obdobju. Razlogov za to je več. Na eni strani se je v zadnjem
desetletju delež otrok, starih od 1 do 3 let, ki obiskujejo vrtec, povečal s 45 na
65 (Kozomelj 2018), na drugi strani nevroznanost prihaja do novih ugotovi-
tev na področju delovanja in razvoja možganov, ki v ospredje kot temeljna za
celosten kasnejši razvoj posameznika postavljajo prav prva leta otrokovega
življenja. Poleg tega je predšolsko obdobje v središču zanimanja stroke, tudi
zaradi hitrega spreminjanja življenjskega sloga najmlajših otrok, ki postaja
vedno bolj sedentaren (Elkind 2008; Miller in Almon 2009; Kuzik idr. 2015) ter
vezan na preživljanje prostega časa pred ekrani elektronskih medijev ali v or-
ganiziranih prostočasnih dejavnostih namesto ob spontani igri z vrstniki in
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.411-424
