Page 408 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 408
ej Plevnik in Tanja Peternelj
dobro psihofizično pripravljenost ter razvitost gibalnih in ročnih spretnosti.
Uspešnost v vzgojiteljskem poklicu je odvisna tudi od dobre telesne pripra-
vljenosti, saj se vzgojitelji vsakodnevno srečujejo s številnimi obremenitvami
(Gregorc idr. 2010). M. Jeram (2016, 26) poroča, da vzgojiteljice, ki se s športom
ukvarjajo več kot dvakrat tedensko, bolje komunicirajo z otroki na področju
gibanja kot tiste, ki se s športom ukvarjajo enkrat tedensko ali se z njim sploh
ne ukvarjajo. M. Sajevic (2016) je v svoji raziskavi ugotovila, da se na splo-
šno vzgojitelji sicer zavedajo pomena in pomembnosti gibalnih/športnih
aktivnosti za otrokov celostni razvoj; navade in vzorci gibalnih/športnih ak-
tivnosti, pridobljeni v obdobju otroštva in mladostništva, se namreč v veliki
večini ohranijo tudi v kasnejših obdobjih življenja.
Sklep
Vzgojiteljeva primarna naloga je oblikovati pogoje in možnosti, da se bo
otrok lahko celostno razvijal. Gibalna/športna aktivnost ima za celosten ra-
zvoj otroka izreden pomen. Glede na to, da predšolski otroci v veliki večini
med tednom v programih predšolske vzgoje preživijo pretežni del dneva, je
pomembno, v kakšne aktivnosti so vključeni, predvsem pa tudi, na kakšen
način so te načrtovane, organizirane, izvajane in vrednotene. Rezultati razis-
kave so pokazali, da vzgojitelji svojo kompetentnost za razvoj področja gi-
banja otrok v primerjavi z ostalimi področji na splošno ocenjujejo kot do-
bro. Z različnih vidikov vodenja gibalnih/športnih aktivnosti pa se je izka-
zalo, da v kompetencah za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti med gi-
balno/športno aktivnimi in neaktivnimi vzgojiteljicami ni bistvenih razlik. So
pa te opazne na ostalih področjih kompetentnosti, torej pri načrtovanju, or-
ganiziranju in vrednotenju gibalnih/športnih aktivnosti otrok. Iz tega lahko
sklepamo, da vzgojiteljice, ki se redno, tudi v svojem prostem času, ukvarjajo
z gibalno/športno aktivnostjo, te vzorce in znanja prenašajo na otroke v sku-
pini, s katero delajo. Rezultati, ki smo jih pridobili v okviru predstavljene štu-
dije, predstavljajo prikaz pomena tematike gibalno/športno aktivnih in neak-
tivnih vzgojiteljic, ki podajajo oceno svoje kompetentnosti za razvoj področja
gibanja pri predšolskih otrocih prvega starostnega obdobja. Z rezultati lahko
prikažemo pomen skrbi vzgojiteljic predšolskih otrok za lastno gibalno ak-
tivnost in zdravje, saj posledično izražajo tudi večjo kompetentnost za razvoj
področja gibanja otrok, ki so jim zaupani. Prav gotovo bi bilo v prihodnosti
smiselno tudi objektivno, z uporabo primerne merilne opreme, preveriti po-
vezavo med gibalno/športno aktivnostjo vzgojiteljic in njihovo kompeten-
tnostjo za razvoj področja gibanja otrok, pri tem pa upoštevati tudi velikost
vzorca preiskovancev. Izredno zanimiva pa bi bila tudi zahtevnejša študija,
408
dobro psihofizično pripravljenost ter razvitost gibalnih in ročnih spretnosti.
Uspešnost v vzgojiteljskem poklicu je odvisna tudi od dobre telesne pripra-
vljenosti, saj se vzgojitelji vsakodnevno srečujejo s številnimi obremenitvami
(Gregorc idr. 2010). M. Jeram (2016, 26) poroča, da vzgojiteljice, ki se s športom
ukvarjajo več kot dvakrat tedensko, bolje komunicirajo z otroki na področju
gibanja kot tiste, ki se s športom ukvarjajo enkrat tedensko ali se z njim sploh
ne ukvarjajo. M. Sajevic (2016) je v svoji raziskavi ugotovila, da se na splo-
šno vzgojitelji sicer zavedajo pomena in pomembnosti gibalnih/športnih
aktivnosti za otrokov celostni razvoj; navade in vzorci gibalnih/športnih ak-
tivnosti, pridobljeni v obdobju otroštva in mladostništva, se namreč v veliki
večini ohranijo tudi v kasnejših obdobjih življenja.
Sklep
Vzgojiteljeva primarna naloga je oblikovati pogoje in možnosti, da se bo
otrok lahko celostno razvijal. Gibalna/športna aktivnost ima za celosten ra-
zvoj otroka izreden pomen. Glede na to, da predšolski otroci v veliki večini
med tednom v programih predšolske vzgoje preživijo pretežni del dneva, je
pomembno, v kakšne aktivnosti so vključeni, predvsem pa tudi, na kakšen
način so te načrtovane, organizirane, izvajane in vrednotene. Rezultati razis-
kave so pokazali, da vzgojitelji svojo kompetentnost za razvoj področja gi-
banja otrok v primerjavi z ostalimi področji na splošno ocenjujejo kot do-
bro. Z različnih vidikov vodenja gibalnih/športnih aktivnosti pa se je izka-
zalo, da v kompetencah za izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti med gi-
balno/športno aktivnimi in neaktivnimi vzgojiteljicami ni bistvenih razlik. So
pa te opazne na ostalih področjih kompetentnosti, torej pri načrtovanju, or-
ganiziranju in vrednotenju gibalnih/športnih aktivnosti otrok. Iz tega lahko
sklepamo, da vzgojiteljice, ki se redno, tudi v svojem prostem času, ukvarjajo
z gibalno/športno aktivnostjo, te vzorce in znanja prenašajo na otroke v sku-
pini, s katero delajo. Rezultati, ki smo jih pridobili v okviru predstavljene štu-
dije, predstavljajo prikaz pomena tematike gibalno/športno aktivnih in neak-
tivnih vzgojiteljic, ki podajajo oceno svoje kompetentnosti za razvoj področja
gibanja pri predšolskih otrocih prvega starostnega obdobja. Z rezultati lahko
prikažemo pomen skrbi vzgojiteljic predšolskih otrok za lastno gibalno ak-
tivnost in zdravje, saj posledično izražajo tudi večjo kompetentnost za razvoj
področja gibanja otrok, ki so jim zaupani. Prav gotovo bi bilo v prihodnosti
smiselno tudi objektivno, z uporabo primerne merilne opreme, preveriti po-
vezavo med gibalno/športno aktivnostjo vzgojiteljic in njihovo kompeten-
tnostjo za razvoj področja gibanja otrok, pri tem pa upoštevati tudi velikost
vzorca preiskovancev. Izredno zanimiva pa bi bila tudi zahtevnejša študija,
408
