Page 413 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 413
Delež prostega gibanja in spontane igre otrok v prvem starostnem obdobju
V raziskovalnem poročilu Crisis in the Kindergarden: Why Children Need to
Play in School (Miller in Almon 2009), ki je nastalo na temeljih devetih različ-
nih raziskav v ZDA, ugotavljajo, da imajo otroci drugega starostnega obdobja
v povprečnem vrtčevskem dnevu za prosto igro le še 30 minut časa. Preo-
stali čas je večinoma zapolnjen s poučevanjem predmatematičnih in predo-
pismenjevalnih veščin. Dvome o učinkovitosti takšnega pristopa je v 90. le-
tih prejšnjega stoletja zbudila longitudinalna raziskava (Darling-Hammond
in Snyder 1992 v Miller in Almon 2009, 7), izvedena v 50 nemških vrtcih, ki je
pokazala, da otroci, ki so bili že od prvega starostnega obdobja dalje spod-
bujani k razvoju višjih miselnih funkcij in kognitivnih dosežkov, pri starosti 10
let niso dosegali boljših učnih rezultatov v primerjavi z otroki, ki so bili v pred-
šolskem obdobju vključeni v programe, temelječe na prosti spontani igri in
gibalnih dejavnostih. Slednji so otroke iz prve skupine prekašali na področju
branja in matematike ter v socialni in čustveni zrelosti. Izstopali so tudi v krea-
tivnosti, inteligenci ter govornem izražanju. Ugotovitve omenjene raziskave
se skladajo tudi z današnjim prevladujočim stališčem stroke, da je najučin-
kovitejše tisto učenje, ki je skladno s t. i. kritičnimi oz. občutljivimi obdobji v
otrokovem razvoju (Juriševič, Rajovič in Drgan 2010; Bregant 2012; Montessori
2011).
Kuzik idr. (2015) so preučevali gibalne in sedentarne vedenjske vzorce da-
našnjih malčkov v vrtcu in ugotavili, da otroci, stari v povprečju 3 leta, 60
časa preživijo v statičnih dejavnostih, preostanek časa, ki ga preživijo v gibal-
nih dejavnostih, pa zaznamuje predvsem nizko intenzivna gibalna dejavnost
(počasna hoja, krajši umirjeni premiki v prostoru ipd.). Otroci so sicer v sta-
tičnih položajih vztrajali v povprečju manj kot 5 minut naenkrat, večina otrok
nikoli ni ostala gibalno neaktivna več kot 15 minut naenkrat. Ugotovili so še,
da so se otroci v času 5,5 ur, preživetih v vrtcu, manj kot 60 minut gibali vsaj
srednje intenzivno.
Zaradi alarmantnih ugotovitev o zmanjševanju prostega gibanja in spon-
tane igre otrok v vseh razvitih tehnoloških družbah po svetu so nekatera
združenja in nacionalne organizacije, kot npr. Ameriško združenje za šport
in športno vzgojo ter Kanadsko združenje za telesno vadbo, pripravili smer-
nice o priporočenih minimalnih količinah gibanja in spontane igre otrok ter
dopustnem času izpostavljenosti elektronskim medijem.
Priporočila za gibalno aktivnost in prosto igro otrok prvega
starostnega obdobja
Ameriško združenje za šport in športno vzgojo (National Association for
Sport and Physical Education 2006) tako priporoča, da naj bi bili malčki (sta-
rosti od 12 do 36 mesecev) deležni vsaj 30 minut strukturirane gibalne aktiv-
413
V raziskovalnem poročilu Crisis in the Kindergarden: Why Children Need to
Play in School (Miller in Almon 2009), ki je nastalo na temeljih devetih različ-
nih raziskav v ZDA, ugotavljajo, da imajo otroci drugega starostnega obdobja
v povprečnem vrtčevskem dnevu za prosto igro le še 30 minut časa. Preo-
stali čas je večinoma zapolnjen s poučevanjem predmatematičnih in predo-
pismenjevalnih veščin. Dvome o učinkovitosti takšnega pristopa je v 90. le-
tih prejšnjega stoletja zbudila longitudinalna raziskava (Darling-Hammond
in Snyder 1992 v Miller in Almon 2009, 7), izvedena v 50 nemških vrtcih, ki je
pokazala, da otroci, ki so bili že od prvega starostnega obdobja dalje spod-
bujani k razvoju višjih miselnih funkcij in kognitivnih dosežkov, pri starosti 10
let niso dosegali boljših učnih rezultatov v primerjavi z otroki, ki so bili v pred-
šolskem obdobju vključeni v programe, temelječe na prosti spontani igri in
gibalnih dejavnostih. Slednji so otroke iz prve skupine prekašali na področju
branja in matematike ter v socialni in čustveni zrelosti. Izstopali so tudi v krea-
tivnosti, inteligenci ter govornem izražanju. Ugotovitve omenjene raziskave
se skladajo tudi z današnjim prevladujočim stališčem stroke, da je najučin-
kovitejše tisto učenje, ki je skladno s t. i. kritičnimi oz. občutljivimi obdobji v
otrokovem razvoju (Juriševič, Rajovič in Drgan 2010; Bregant 2012; Montessori
2011).
Kuzik idr. (2015) so preučevali gibalne in sedentarne vedenjske vzorce da-
našnjih malčkov v vrtcu in ugotavili, da otroci, stari v povprečju 3 leta, 60
časa preživijo v statičnih dejavnostih, preostanek časa, ki ga preživijo v gibal-
nih dejavnostih, pa zaznamuje predvsem nizko intenzivna gibalna dejavnost
(počasna hoja, krajši umirjeni premiki v prostoru ipd.). Otroci so sicer v sta-
tičnih položajih vztrajali v povprečju manj kot 5 minut naenkrat, večina otrok
nikoli ni ostala gibalno neaktivna več kot 15 minut naenkrat. Ugotovili so še,
da so se otroci v času 5,5 ur, preživetih v vrtcu, manj kot 60 minut gibali vsaj
srednje intenzivno.
Zaradi alarmantnih ugotovitev o zmanjševanju prostega gibanja in spon-
tane igre otrok v vseh razvitih tehnoloških družbah po svetu so nekatera
združenja in nacionalne organizacije, kot npr. Ameriško združenje za šport
in športno vzgojo ter Kanadsko združenje za telesno vadbo, pripravili smer-
nice o priporočenih minimalnih količinah gibanja in spontane igre otrok ter
dopustnem času izpostavljenosti elektronskim medijem.
Priporočila za gibalno aktivnost in prosto igro otrok prvega
starostnega obdobja
Ameriško združenje za šport in športno vzgojo (National Association for
Sport and Physical Education 2006) tako priporoča, da naj bi bili malčki (sta-
rosti od 12 do 36 mesecev) deležni vsaj 30 minut strukturirane gibalne aktiv-
413
