Page 414 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 414
a Cerar
nosti dnevno in od 60 minut do več ur nestrukturirane gibalne aktivnosti ter
ne bi smeli biti neaktivni več kot 60 minut skupaj, razen med spanjem. Kot
najustreznejšo priporočajo prosto igro v senzorno stimulativnem okolju oz.
na prostem, ki otroku omogoča raziskovanje, preizkušanje in posnemanje.
Priporočeno je vključevanje v 2 ali več strukturiranih ali vodenih dejavnosti
dnevno (minimalno 30 minut). V obdobju 8 ur dnevno svetujejo 60 do 90
minut intenzivne gibalne dejavnosti, ki vključuje tek ali hojo v hrib ipd.
Kanadsko združenje za telesno vadbo (Canadian Society for Exercise Physi-
ology) (Tremblay idr. 2012) poleg navedenih smernic dodaja še priporočila
glede sedentarnih dejavnosti. Svetujejo, da se otroke, mlajše od dveh let, ne
izpostavlja ekranom elektronskih naprav (TV, mobitel, tablica, računalnik),
otrokom od dveh let starosti dalje pa naj bodo ekrani na voljo največ 1 uro
dnevno. Tudi Ščuka (2007) opozarja, naj statična dejavnost otrok ne traja več
kot 10 minut naenkrat, če čas statične dejavnosti doseže 30 minut, pa ji mora
obvezno slediti intenzivna gibalna aktivnost.
Ker smernice omenjenih nacionalnih združenj predvidevajo standarde, ki
veljajo za celoten dan, so M. Driediger idr. (2018) razvili smernice, ki veljajo za
celodnevne programe predšolskega varstva. Priporočajo, da od priporočenih
60 minut dnevne intenzivne gibalne aktivnosti najmanj 40 minut poteka v
vrtcu, 20 minut pa v domačem okolju. Otroci naj bi dnevno zunaj preživeli
od 90 do 120 minut, razdeljenih na 2 do 3 sklope, ki naj bi se izmenjevali z
dejavnostmi v notranjih prostorih.
Ob spoznanju, da imajo današnji otroci zaradi širših družbenih vplivov vse
manj možnosti za razvoj zdravih temeljev možganov, postaja eno ključnih
vprašanj za stroko, ki se ukvarja s predšolsko vzgojo, kako umestiti spon-
tano, možgansko stimulativno igro in spontano gibanje v izvedbeni kuriku-
lum vrtca. Najpomembnejša vloga in odgovornost v procesu prilagajanja iz-
vedbenega kurikuluma današnjim družbenih razmeram in potrebam otrok
je prav gotovo na strani vzgojiteljic.
Vloga vzgojitelja pri vključevanju gibanja in proste igre otrok
v izvedbeni kurikulum
Na vsebine in kakovost izkušenj, ki jih otrok dobi v vrtcu, bolj kot formalni ku-
rikulum vplivajo stališča, vrednote, znanja in izkušnje vzgojiteljic – njihove su-
bjektivne teorije, ki zajemajo tako implicitna (nereflektirana, rutinska ter pre-
težno nezavedna) ravnanja kot tudi eksplicitno izražena stališča in vrednote
(Batistič Zorec 2005, 22). Deloma pa se te teorije prekrivajo tudi s prikritim ku-
rikulumom, in sicer v preučevanju nenamernih in nenačrtovanih ravnanj in
učinkov vzgoje (Hozjan 2018).
414
nosti dnevno in od 60 minut do več ur nestrukturirane gibalne aktivnosti ter
ne bi smeli biti neaktivni več kot 60 minut skupaj, razen med spanjem. Kot
najustreznejšo priporočajo prosto igro v senzorno stimulativnem okolju oz.
na prostem, ki otroku omogoča raziskovanje, preizkušanje in posnemanje.
Priporočeno je vključevanje v 2 ali več strukturiranih ali vodenih dejavnosti
dnevno (minimalno 30 minut). V obdobju 8 ur dnevno svetujejo 60 do 90
minut intenzivne gibalne dejavnosti, ki vključuje tek ali hojo v hrib ipd.
Kanadsko združenje za telesno vadbo (Canadian Society for Exercise Physi-
ology) (Tremblay idr. 2012) poleg navedenih smernic dodaja še priporočila
glede sedentarnih dejavnosti. Svetujejo, da se otroke, mlajše od dveh let, ne
izpostavlja ekranom elektronskih naprav (TV, mobitel, tablica, računalnik),
otrokom od dveh let starosti dalje pa naj bodo ekrani na voljo največ 1 uro
dnevno. Tudi Ščuka (2007) opozarja, naj statična dejavnost otrok ne traja več
kot 10 minut naenkrat, če čas statične dejavnosti doseže 30 minut, pa ji mora
obvezno slediti intenzivna gibalna aktivnost.
Ker smernice omenjenih nacionalnih združenj predvidevajo standarde, ki
veljajo za celoten dan, so M. Driediger idr. (2018) razvili smernice, ki veljajo za
celodnevne programe predšolskega varstva. Priporočajo, da od priporočenih
60 minut dnevne intenzivne gibalne aktivnosti najmanj 40 minut poteka v
vrtcu, 20 minut pa v domačem okolju. Otroci naj bi dnevno zunaj preživeli
od 90 do 120 minut, razdeljenih na 2 do 3 sklope, ki naj bi se izmenjevali z
dejavnostmi v notranjih prostorih.
Ob spoznanju, da imajo današnji otroci zaradi širših družbenih vplivov vse
manj možnosti za razvoj zdravih temeljev možganov, postaja eno ključnih
vprašanj za stroko, ki se ukvarja s predšolsko vzgojo, kako umestiti spon-
tano, možgansko stimulativno igro in spontano gibanje v izvedbeni kuriku-
lum vrtca. Najpomembnejša vloga in odgovornost v procesu prilagajanja iz-
vedbenega kurikuluma današnjim družbenih razmeram in potrebam otrok
je prav gotovo na strani vzgojiteljic.
Vloga vzgojitelja pri vključevanju gibanja in proste igre otrok
v izvedbeni kurikulum
Na vsebine in kakovost izkušenj, ki jih otrok dobi v vrtcu, bolj kot formalni ku-
rikulum vplivajo stališča, vrednote, znanja in izkušnje vzgojiteljic – njihove su-
bjektivne teorije, ki zajemajo tako implicitna (nereflektirana, rutinska ter pre-
težno nezavedna) ravnanja kot tudi eksplicitno izražena stališča in vrednote
(Batistič Zorec 2005, 22). Deloma pa se te teorije prekrivajo tudi s prikritim ku-
rikulumom, in sicer v preučevanju nenamernih in nenačrtovanih ravnanj in
učinkov vzgoje (Hozjan 2018).
414
