Page 91 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 91
Izgorelost in samoučinkovitost
strokovnih delavk v vrtcu
Sonja Čotar Konrad
Univerza na Primorskem
sonja.cotarkonrad@pef.upr.si
Maja Lebeničnik
Univerza na Primorskem
maja.lebenicnik@pef.upr.si
V raziskavi smo ugotavljali stopnjo izgorelosti in občutka samoučinkovitosti
pomočnic vzgojitelja predšolskih otrok v vrtcu. Zanimale so nas tudi razlike v
merjenih konceptih med pomočnicami različnih starostnih skupin otrok, ki so
na različni stopnji profesionalnega razvoja. Ugotovljamo, da je poročana stop-
nja izgorelosti razmeroma nizko izražena, saj pomočnice kažejo visoko stopnjo
osebne izpolnitve na delovnem mestu ter nižjo stopnjo čustvene izčrpanosti
in depersonalizacije. Poročajo tudi o razmeroma visokem občutku samoučin-
kovitosti, pri čemer se kažejo razlike glede njenih komponent: pomočnice, ki
delujejo v prvi starostni skupini (otroci starosti od 1 do 3 leta), ugodneje oce-
njujejo občutek samoučinkovitosti na področju spodbujanja motivacije otrok
kot pomočnice, ki delajo z drugo starostno skupino otrok (3–6 let starosti). Po-
ročana samoučinkovitost je različna tudi glede na stopnjo profesionalnega ra-
zvoja, pri čemer pomočnice začetnice (do 3 let delovne dobe) občutijo najnižjo
stopnjo samoučinkovitosti na delovnem mestu, pomočnice v fazi poklicne sta-
bilizacije pa najvišjo stopnjo samoučinkovitosti.
Ključne besede: izgorelost, samoučinkovitost, pomočnice vzgojitelja predšol-
skih otrok, profesionalni razvoj
Uvod
V zadnjih desetletjih zahteve do pedagoških delavcev naraščajo, kar lahko
pomeni povečano tveganje zaposlenih za izgorelost. Nekatere študije (Ko-
šir idr. 2014; Slivar 2013) kot najpogostejše stresorje pedagoških delavcev na-
vajajo tako strukturne (npr. prevelike skupine, pomanjkanje opreme, preveč
administrativnega dela) kot tudi procesne dejavnike (npr. težave v odnosu z
otroki/učenci, s starši in sodelavci) ter druge sistemske vidike njihovega dela
(način vodenja, status poklica v družbi itd). Študije izgorelosti poleg orga-
nizacijskih dejavnikov pogosto poudarjajo tudi vlogo osebnostnih značilno-
sti (npr. motivacije, prepričanj, emocionalne inteligentnosti ipd.) in interak-
cij le-teh z organizacijskimi dejavniki na delovnem mestu. V okviru omenje-
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.91-111
strokovnih delavk v vrtcu
Sonja Čotar Konrad
Univerza na Primorskem
sonja.cotarkonrad@pef.upr.si
Maja Lebeničnik
Univerza na Primorskem
maja.lebenicnik@pef.upr.si
V raziskavi smo ugotavljali stopnjo izgorelosti in občutka samoučinkovitosti
pomočnic vzgojitelja predšolskih otrok v vrtcu. Zanimale so nas tudi razlike v
merjenih konceptih med pomočnicami različnih starostnih skupin otrok, ki so
na različni stopnji profesionalnega razvoja. Ugotovljamo, da je poročana stop-
nja izgorelosti razmeroma nizko izražena, saj pomočnice kažejo visoko stopnjo
osebne izpolnitve na delovnem mestu ter nižjo stopnjo čustvene izčrpanosti
in depersonalizacije. Poročajo tudi o razmeroma visokem občutku samoučin-
kovitosti, pri čemer se kažejo razlike glede njenih komponent: pomočnice, ki
delujejo v prvi starostni skupini (otroci starosti od 1 do 3 leta), ugodneje oce-
njujejo občutek samoučinkovitosti na področju spodbujanja motivacije otrok
kot pomočnice, ki delajo z drugo starostno skupino otrok (3–6 let starosti). Po-
ročana samoučinkovitost je različna tudi glede na stopnjo profesionalnega ra-
zvoja, pri čemer pomočnice začetnice (do 3 let delovne dobe) občutijo najnižjo
stopnjo samoučinkovitosti na delovnem mestu, pomočnice v fazi poklicne sta-
bilizacije pa najvišjo stopnjo samoučinkovitosti.
Ključne besede: izgorelost, samoučinkovitost, pomočnice vzgojitelja predšol-
skih otrok, profesionalni razvoj
Uvod
V zadnjih desetletjih zahteve do pedagoških delavcev naraščajo, kar lahko
pomeni povečano tveganje zaposlenih za izgorelost. Nekatere študije (Ko-
šir idr. 2014; Slivar 2013) kot najpogostejše stresorje pedagoških delavcev na-
vajajo tako strukturne (npr. prevelike skupine, pomanjkanje opreme, preveč
administrativnega dela) kot tudi procesne dejavnike (npr. težave v odnosu z
otroki/učenci, s starši in sodelavci) ter druge sistemske vidike njihovega dela
(način vodenja, status poklica v družbi itd). Študije izgorelosti poleg orga-
nizacijskih dejavnikov pogosto poudarjajo tudi vlogo osebnostnih značilno-
sti (npr. motivacije, prepričanj, emocionalne inteligentnosti ipd.) in interak-
cij le-teh z organizacijskimi dejavniki na delovnem mestu. V okviru omenje-
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.91-111
