Page 92 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 92
ja Čotar Konrad in Maja Lebeničnik
nih ugotovitev lahko sklepamo, da je delo pomočnika vzgojitelja predšolskih
otrok (v nadaljevanju pomočnice) še posebej kompleksno in z vidika tvega-
nja za izgorelost rizično. V skladu z določili Zakona o vrtcih (2005)¹ se nam-
reč naloge pomočnic nanašajo predvsem na sodelovanje, pomoč in pod-
poro vzgojitelju predšolskih otrok, ki na področjih načrtovanja, izvajanja in
priprave vzgojnega dela, uporabe in oblikovanja didaktičnega materiala itd.
lahko v celoti določa zahteve in pričakovanja do pomočnice. Slednje lahko
od pomočnic zahteva ne zgolj odzivanje na potrebe otrok v skupini in nji-
hovih staršev, ampak tudi povečano občutljivost in odprtost za sodelovanje
z vzgojiteljem. Omenjeno lahko v primerjavi s položajem delovnega mesta
vzgojitelja predšolskih otrok že v izhodišču pomeni nižji poklicni status v
vzgojno-izobraževalni ustanovi, slabše plačilo in veliko obremenjenost po-
močnic. Predvidevamo torej lahko, da so različni dejavniki na delovnem me-
stu pomočnic zanje manj ugodni, kar posledično lahko vodi k višjemu tvega-
nju za izgorelost.
Izgorelost
Posameznik lahko kot odgovor na kronični stres na delovnem mestu razvi-
jejo psihološki sindrom izgorelosti, ki negativno vpliva na njihovo delovno,
telesno in psihološko funkcioniranje. Najširše uveljavljeni model izgorelosti
je model C. Maslach in S. E. Jackson (1981), ki zajema tri komponente: ču-
stveno izčrpanost, depersonalizacijo in osebno izpolnitev. Po tem modelu
izgorelost pri posamezniku ni zgolj bodisi prisotna ali odsotna, ampak ima
razpon od nizko ter zmerno do visoko izraženih občutij. Na visoko izgorelost
kažejo kombinacija visoke čustvene izčrpanosti, visoke depersonalizacije in
nizke osebne izpolnitve (Maslach, Schaufeli in Leiter 2001).
Čustvena izčrpanost predstavlja osrednjo komponento izgorelosti. Pri vi-
soko čustveno izčrpanem posamezniku so močno in pogosto prisotni ob-
čutki čustvene utrujenosti, preobremenjenosti in pomanjkanja fizične ter psi-
hološke energije za delo. Čustvena izčrpanost sčasoma vodi v način dela, za
katerega sta značilna čustvena in miselna odmaknjenost od dela ter otopel,
¹ Zakon o vrtcih (2005) v 41. členu predvideva, da delovna obveznost vzgojitelja obsega pripravo
na vzgojno delo, načrtovanje in izvajanje vzgojnega dela, delo s starši ter sodelovanje pri orga-
nizaciji življenja in dela v vrtcu. Delovna obveznost vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika
vzgojitelja obsega sodelovanje z vzgojiteljem pri načrtovanju, izvajanju in pripravi vzgojnega
dela v oddelku, samostojno izvajanje nekaterih dejavnosti predšolske vzgoje ter sodelovanje
pri ostalih dejavnostih in opravljanje drugih nalog, povezanih z dejavnostjo vrtca. V okviru z za-
konom in kolektivno pogodbo določenega polnega tedenskega delovnega časa vzgojiteljevo
delo z otroki obsega 30 ur, delo vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja pa 35 ur
tedensko.
92
nih ugotovitev lahko sklepamo, da je delo pomočnika vzgojitelja predšolskih
otrok (v nadaljevanju pomočnice) še posebej kompleksno in z vidika tvega-
nja za izgorelost rizično. V skladu z določili Zakona o vrtcih (2005)¹ se nam-
reč naloge pomočnic nanašajo predvsem na sodelovanje, pomoč in pod-
poro vzgojitelju predšolskih otrok, ki na področjih načrtovanja, izvajanja in
priprave vzgojnega dela, uporabe in oblikovanja didaktičnega materiala itd.
lahko v celoti določa zahteve in pričakovanja do pomočnice. Slednje lahko
od pomočnic zahteva ne zgolj odzivanje na potrebe otrok v skupini in nji-
hovih staršev, ampak tudi povečano občutljivost in odprtost za sodelovanje
z vzgojiteljem. Omenjeno lahko v primerjavi s položajem delovnega mesta
vzgojitelja predšolskih otrok že v izhodišču pomeni nižji poklicni status v
vzgojno-izobraževalni ustanovi, slabše plačilo in veliko obremenjenost po-
močnic. Predvidevamo torej lahko, da so različni dejavniki na delovnem me-
stu pomočnic zanje manj ugodni, kar posledično lahko vodi k višjemu tvega-
nju za izgorelost.
Izgorelost
Posameznik lahko kot odgovor na kronični stres na delovnem mestu razvi-
jejo psihološki sindrom izgorelosti, ki negativno vpliva na njihovo delovno,
telesno in psihološko funkcioniranje. Najširše uveljavljeni model izgorelosti
je model C. Maslach in S. E. Jackson (1981), ki zajema tri komponente: ču-
stveno izčrpanost, depersonalizacijo in osebno izpolnitev. Po tem modelu
izgorelost pri posamezniku ni zgolj bodisi prisotna ali odsotna, ampak ima
razpon od nizko ter zmerno do visoko izraženih občutij. Na visoko izgorelost
kažejo kombinacija visoke čustvene izčrpanosti, visoke depersonalizacije in
nizke osebne izpolnitve (Maslach, Schaufeli in Leiter 2001).
Čustvena izčrpanost predstavlja osrednjo komponento izgorelosti. Pri vi-
soko čustveno izčrpanem posamezniku so močno in pogosto prisotni ob-
čutki čustvene utrujenosti, preobremenjenosti in pomanjkanja fizične ter psi-
hološke energije za delo. Čustvena izčrpanost sčasoma vodi v način dela, za
katerega sta značilna čustvena in miselna odmaknjenost od dela ter otopel,
¹ Zakon o vrtcih (2005) v 41. členu predvideva, da delovna obveznost vzgojitelja obsega pripravo
na vzgojno delo, načrtovanje in izvajanje vzgojnega dela, delo s starši ter sodelovanje pri orga-
nizaciji življenja in dela v vrtcu. Delovna obveznost vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika
vzgojitelja obsega sodelovanje z vzgojiteljem pri načrtovanju, izvajanju in pripravi vzgojnega
dela v oddelku, samostojno izvajanje nekaterih dejavnosti predšolske vzgoje ter sodelovanje
pri ostalih dejavnostih in opravljanje drugih nalog, povezanih z dejavnostjo vrtca. V okviru z za-
konom in kolektivno pogodbo določenega polnega tedenskega delovnega časa vzgojiteljevo
delo z otroki obsega 30 ur, delo vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja pa 35 ur
tedensko.
92
