Page 95 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 95
Izgorelost in samoučinkovitost strokovnih delavk v vrtcu
Ashley 2018) pa poročajo o povezanosti občutka samoučinkovitosti in orga-
nizacijskih dejavnikov delovnega mesta s čustveno izčrpanostjo strokovnih
delavk vrtca (Al-Adwan in Al-Khayat 2017). Nadalje raziskave kažejo tudi to, da
vzgojitelji v primerjavi z osnovnošolskimi učitelji poročajo o višje izraženi de-
personalizaciji in nižji osebni izpolnitvi, medtem ko pri čustveni izčrpanosti
ne prihaja do razlik med omenjenimi skupinami pedagoških delavcev (Baran
idr. 2010). Podobno kažejo rezultati študije na slovenskih strokovnih delavcih
v vrtcu, ki v primerjavi z učitelji kot nekoliko stresnejše zaznavajo odnose na
delovnem mestu (s sodelavci v skupini in z vodstvom) (Rutar 2019).
Pomanjkanje študij na področju izgorelosti strokovnih delavk v vrtcu
Nekatere slovenske študije pa poročajo o nasprotujočih si rezultatih v zazna-
vanju stresa in izgorelosti v vrtcu glede na delovno mesto strokovnih delavk.
Tako npr. Slivar (2009) ugotavlja, da vzgojiteljice v primerjavi s pomočnicami
vzgojiteljic občutijo več stresa zaradi administrativnih zahtev dela in pomanj-
kanja podpore pri delu, medtem ko V. Rutar (2019) poroča, da pomočnice
vzgojiteljic doživljajo več stresa kot vzgojiteljice zaradi pomanjkanja pod-
pore znotraj vrtcev. O razlikah v poročani stopnji doživljanja stresa in izgore-
losti strokovnih delavk glede na starostno skupino, v kateri delajo, pa poroča
K. Rentzou (2015), ki je na grškem vzrocu strokovnih delavk v vrtcih ugoto-
vila, da zaposleni, ki delajo z drugo starostno skupino (starost otrok od 3 do
6 let) občutijo višjo čustveno izčrpanost v primerjavi z zaposlenimi, ki delajo
s prvo starostno skupino (starost otrok 1 do 3 let). Po drugi strani strokovne
delavke pri prvih starostnih skupinah izražajo močnejši občutek depersona-
lizacije kot vzgojitelji drugih starostnih skupin (Rentzou 2015).
Vzrok za izgorelost je mogoče iskati v prepletu organizacijskih in osebno-
stnih dejavnikov, zato se med osebnostnimi dejavniki v zvezi z izgorelostjo
pedagoških delavcev pogosto preučuje tudi njihova samoučinkovitost.
Samoučinkovitost kot osebnostni dejavnik izgorelosti
Samoučinkovitost je Bandura (1986) opredelil kot posameznikovo prepriča-
nje o lastnih sposobnostih za učinkovito izvedbo določene aktivnosti. Obču-
tek samoučinkovitosti pedagoškega delavca pomeni prepričanje, da je spo-
soben na učenje in motivacijo vplivati tudi pri otrocih, ki kažejo malo ali nič
zanimanja (Woolfolk Hoy in Davis 2006). Pri samoučinkovitosti ne gre za sa-
mopodobo posameznika, saj gre za kognitivno in ne čustveno sodbo o lastni
kompetentnosti (Schunk in Pajares 2002). M. Tschannen-Moran in A. Woolfolk
Hoy (2001) sta ugotovili, da samoučinkovitost pedagoškega delavca združuje
prepričanja o lastnih sposobnostih v okviru treh komponent: (i) poučevanja,
95
Ashley 2018) pa poročajo o povezanosti občutka samoučinkovitosti in orga-
nizacijskih dejavnikov delovnega mesta s čustveno izčrpanostjo strokovnih
delavk vrtca (Al-Adwan in Al-Khayat 2017). Nadalje raziskave kažejo tudi to, da
vzgojitelji v primerjavi z osnovnošolskimi učitelji poročajo o višje izraženi de-
personalizaciji in nižji osebni izpolnitvi, medtem ko pri čustveni izčrpanosti
ne prihaja do razlik med omenjenimi skupinami pedagoških delavcev (Baran
idr. 2010). Podobno kažejo rezultati študije na slovenskih strokovnih delavcih
v vrtcu, ki v primerjavi z učitelji kot nekoliko stresnejše zaznavajo odnose na
delovnem mestu (s sodelavci v skupini in z vodstvom) (Rutar 2019).
Pomanjkanje študij na področju izgorelosti strokovnih delavk v vrtcu
Nekatere slovenske študije pa poročajo o nasprotujočih si rezultatih v zazna-
vanju stresa in izgorelosti v vrtcu glede na delovno mesto strokovnih delavk.
Tako npr. Slivar (2009) ugotavlja, da vzgojiteljice v primerjavi s pomočnicami
vzgojiteljic občutijo več stresa zaradi administrativnih zahtev dela in pomanj-
kanja podpore pri delu, medtem ko V. Rutar (2019) poroča, da pomočnice
vzgojiteljic doživljajo več stresa kot vzgojiteljice zaradi pomanjkanja pod-
pore znotraj vrtcev. O razlikah v poročani stopnji doživljanja stresa in izgore-
losti strokovnih delavk glede na starostno skupino, v kateri delajo, pa poroča
K. Rentzou (2015), ki je na grškem vzrocu strokovnih delavk v vrtcih ugoto-
vila, da zaposleni, ki delajo z drugo starostno skupino (starost otrok od 3 do
6 let) občutijo višjo čustveno izčrpanost v primerjavi z zaposlenimi, ki delajo
s prvo starostno skupino (starost otrok 1 do 3 let). Po drugi strani strokovne
delavke pri prvih starostnih skupinah izražajo močnejši občutek depersona-
lizacije kot vzgojitelji drugih starostnih skupin (Rentzou 2015).
Vzrok za izgorelost je mogoče iskati v prepletu organizacijskih in osebno-
stnih dejavnikov, zato se med osebnostnimi dejavniki v zvezi z izgorelostjo
pedagoških delavcev pogosto preučuje tudi njihova samoučinkovitost.
Samoučinkovitost kot osebnostni dejavnik izgorelosti
Samoučinkovitost je Bandura (1986) opredelil kot posameznikovo prepriča-
nje o lastnih sposobnostih za učinkovito izvedbo določene aktivnosti. Obču-
tek samoučinkovitosti pedagoškega delavca pomeni prepričanje, da je spo-
soben na učenje in motivacijo vplivati tudi pri otrocih, ki kažejo malo ali nič
zanimanja (Woolfolk Hoy in Davis 2006). Pri samoučinkovitosti ne gre za sa-
mopodobo posameznika, saj gre za kognitivno in ne čustveno sodbo o lastni
kompetentnosti (Schunk in Pajares 2002). M. Tschannen-Moran in A. Woolfolk
Hoy (2001) sta ugotovili, da samoučinkovitost pedagoškega delavca združuje
prepričanja o lastnih sposobnostih v okviru treh komponent: (i) poučevanja,
95
