Page 109 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 109
učevanje odvisnosti razumevanja in trajnosti znanja od različnih pristopov poučevanja
Preglednica 2 Prisotnost študentov v vzorcu na predavanjih, prikazana v odstotkih,
in povprečna končna ocena izpita pri predmetu Naravoslovje 1, prikazana
po posameznih letnikih
Letnik študija . . . Skupaj
(a) , , , ,
(b) , , , ,
Opombe SSkupni = 104, N2 = 41, N3 = 32, N4 = 31. Naslovi vrstic: (a) prisotnost na predavanjih
( ), (b) povprečna ocena izpita pri predmetu Naravoslovje 1.
bljene vprašalnike smo pregledali ter podatke obdelali s statističnima pro-
gramskima paketoma SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) in
Graph Pad Prism 5 na ravni deskriptivne in inferenčne statistike. Z metodo
deskriptivne statistike, s katero smo ugotavljali stopnjo soglašanja s posa-
meznimi trditvami, smo določili frekvenčno porazdelitev podatkov (f , f ),
pri obdelavi 4-stopenjskih lestvic Likertovega tipa pa tudi povprečno vre-
dnost (x), ki smo jo izračunali na podlagi numerično izraženih stopenj odgo-
vorov (1 – sploh se ne strinjam, 2 – ne strinjam se, 3 – strinjam se, 4 – zelo se
strinjam). Ker je test normalnosti (D’Agostino & Pearson omnibus normality
test) pokazal, da vrednosti niso normalno porazdeljene, smo za analizo razlik
med posameznimi trditvami uporabili neparametrična testa, in sicer Kruskal-
Wallisov preizkus ter Dunnov posttest (Dunn’s Multiple Comparison Test) za
prikaz statistično pomembnih razlik za vsako skupino odgovorov posebej.
Podatke, pridobljene na podlagi odgovorov na odprto vprašanje, smo ob-
delali tako, da smo podobne odgovore združili po kategorijah glede na po-
dobnost in smiselnost ter jih nato kvalitativno obdelali. Predstavili smo od-
stotne frekvence najpogostejših odgovorov.
Rezultati
V uvodnem delu vprašalnika smo študente povprašali po letniku študija, o
navedbi približnega odstotka udeležbe na predavanjih ter o končni oceni iz-
pita pri predmetu Naravoslovje 1. Iz preglednice 2 lahko razberemo, da so
študentje na izpitu pri predmetu Naravoslovje 1 v povprečju dosegali visoke
ocene, še posebej študentje 3. letnika, ki so obiskovali predavanja v najvišjem
odstotku. Ti so se udeležili predavanj eno leto pred izvedbo raziskave.
Prvi sklop
Afiniteta študentov do predmeta Naravoslovje 1 in različnih pristopov
poučevanja bioloških vsebin
V prvem sklopu vprašalnika smo študente spraševali o odnosu do predmeta
Naravoslovje 1, pri katerem smo obravnavali biološke vsebine. Študente smo
109
Preglednica 2 Prisotnost študentov v vzorcu na predavanjih, prikazana v odstotkih,
in povprečna končna ocena izpita pri predmetu Naravoslovje 1, prikazana
po posameznih letnikih
Letnik študija . . . Skupaj
(a) , , , ,
(b) , , , ,
Opombe SSkupni = 104, N2 = 41, N3 = 32, N4 = 31. Naslovi vrstic: (a) prisotnost na predavanjih
( ), (b) povprečna ocena izpita pri predmetu Naravoslovje 1.
bljene vprašalnike smo pregledali ter podatke obdelali s statističnima pro-
gramskima paketoma SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) in
Graph Pad Prism 5 na ravni deskriptivne in inferenčne statistike. Z metodo
deskriptivne statistike, s katero smo ugotavljali stopnjo soglašanja s posa-
meznimi trditvami, smo določili frekvenčno porazdelitev podatkov (f , f ),
pri obdelavi 4-stopenjskih lestvic Likertovega tipa pa tudi povprečno vre-
dnost (x), ki smo jo izračunali na podlagi numerično izraženih stopenj odgo-
vorov (1 – sploh se ne strinjam, 2 – ne strinjam se, 3 – strinjam se, 4 – zelo se
strinjam). Ker je test normalnosti (D’Agostino & Pearson omnibus normality
test) pokazal, da vrednosti niso normalno porazdeljene, smo za analizo razlik
med posameznimi trditvami uporabili neparametrična testa, in sicer Kruskal-
Wallisov preizkus ter Dunnov posttest (Dunn’s Multiple Comparison Test) za
prikaz statistično pomembnih razlik za vsako skupino odgovorov posebej.
Podatke, pridobljene na podlagi odgovorov na odprto vprašanje, smo ob-
delali tako, da smo podobne odgovore združili po kategorijah glede na po-
dobnost in smiselnost ter jih nato kvalitativno obdelali. Predstavili smo od-
stotne frekvence najpogostejših odgovorov.
Rezultati
V uvodnem delu vprašalnika smo študente povprašali po letniku študija, o
navedbi približnega odstotka udeležbe na predavanjih ter o končni oceni iz-
pita pri predmetu Naravoslovje 1. Iz preglednice 2 lahko razberemo, da so
študentje na izpitu pri predmetu Naravoslovje 1 v povprečju dosegali visoke
ocene, še posebej študentje 3. letnika, ki so obiskovali predavanja v najvišjem
odstotku. Ti so se udeležili predavanj eno leto pred izvedbo raziskave.
Prvi sklop
Afiniteta študentov do predmeta Naravoslovje 1 in različnih pristopov
poučevanja bioloških vsebin
V prvem sklopu vprašalnika smo študente spraševali o odnosu do predmeta
Naravoslovje 1, pri katerem smo obravnavali biološke vsebine. Študente smo
109
