Page 16 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 16
an Hozjan

Izobraževanje
na daljavo

Dopisno izo- E-izobraževanje
braževanje

Delno teh- Celostno
nično podprto

Slika 1 Klasifikacija oblik izobraževanja na daljavo

teljem in učencem je delno omejena in pogojena z aktivnostjo učenca (So-
uthern Association of Colleges and Schools 2012, 1).

Zapisana opredelitev dopisnega izobraževanja jasno izpostavlja klasičen
sistem komunikacije na daljavo, in sicer s pomočjo pošte. Prav uporaba pošte
omogoča prednost raznolikih vrst gradiv, in sicer: tiskanih, video- in avdio-.
Vendar se je ob tem potrebno zavedati časovne pomanjkljivosti izvajanja
omenjene oblike izobraževanja na daljavo. Uspešnost dopisnega izobraže-
vanja je pogojena s kakovostjo poštnih storitev.

Kot druga oblika izobraževanja na daljavo se pojavlja e-izobraževanje.
Enako kot v primeru izobraževanja, tudi v tem primeru v slovenski pedagoški
terminologiji ni moč zaznati enotne definicije pojma. Še najsplošnejša defini-
cija e-izobraževanje opredeljuje kot »krovni izraz, ki se nanaša na vse vrste us-
posabljanja, izobraževanja in poučevanja, ki se pojavljajo na digitalnem me-
diju, kot je računalnik ali mobilni telefon« (glej http://theelearningcoach.com
/resources/online-learning-glossary-of-terms/). Razen tovrstnega opredelje-
vanja pa lahko večino definicij razdelimo v dve skupini, in sicer je na eni strani
moč zaslediti avtorje, ki opredeljujejo e-izobraževanje kot dopolnilo h klasič-
nemu izobraževanju s pomočjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, in
na drugi avtorje, ki izpostavljajo e-izobraževanje kot novejšo različico izobra-
ževanja na daljavo (Clark in Mayer 2016).

V prvo skupino avtorjev lahko uvrstimo Dinevskega in Ojsterška. Po nju-
nem mnenju je uvajanje e-izobraževanja evolutiven razvoj klasičnega izo-
braževanja, ki se z intenzivno podporo informacijsko-komunikacijske teh-
nologije prične spreminjati v pojavnih oblikah in postopkih (Dinevski in Oj-
steršek 2003, 539). Druga skupina pa so tisti avtorji, ki se ukvarjajo s krono-

16
   11   12   13   14   15   16   17   18   19   20   21