Page 20 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 20
an Hozjan
Dejavniki
e-izobraževanja
IKT Visokošolski Učna gradiva
predavatelj
Slika 2 Dejavniki e-izobraževanja
katero se omogoča e-izobraževanje, sisteme za upravljanje izobraže-
valnih vsebin (upravljanje izdelave, objave, sestavljanja in distribucije
izobraževalnih vsebin) ter sisteme upravljanja izobraževanja, ki vsebu-
jejo končne rešitve izvajanja e-izobraževanja.
– Poleg klasičnih učnih gradiv se z e-izobraževanjem pojavljajo t. i. ge-
nerične vsebine e-izobraževanja (različni dogodki, povezave, napotki,
multimedijski in interaktivni viri). S pomočjo informacijsko-komunika-
cijske tehnologije naj bi se omogočalo shranjevanje, iskanje, indeksira-
nje, razvrščanje, sestavljanje in dopolnjevanje izdelanih e-vsebin.
– Informacijsko-komunikacijska tehnologija naj bi spremenila vlogo uči-
teljev, ki bi morali opravljati naloge svetovanja in nudenja pomoči pri
strategiji ter oblikovanju e-izobraževanja, pomoči pri dejanskem uva-
janju e-izobraževanja, pri njegovi promociji in izbiri ustrezne tehnolo-
gije, storitev oblikovanja in objavljanja učnih vsebin ter mentorjev pri
izobraževanju učečih se.
Do kakšne mere bosta učitelj in učeči se med sabo ločena in kakšno gradivo
bo potrebno oblikovati za samostojno učenje (na daljavo), pa je prvenstveno
pogojeno z vrsto uporabljenega in deležem uporabljenega medija, v našem
primeru informacijsko-komunikacijske tehnologije. V tem kontekstu bodo v
nadaljevanju predstavljene vrste informacijsko-komunikacijske tehnologije,
ki se lahko uporablja v visokošolskem prostoru, in učna gradiva, ki se pri tem
uporabljajo, ter vpliv obojega na razumevanje položaja visokošolskega pre-
davatelja (slika 2).
Informacijsko-komunikacijska tehnologija v pedagoškem procesu
Bistvo e-izobraževanja temelji na izobraževanju, ki je podprto z različnimi
oblikami informacijsko-komunikacijske tehnologije. Slednje pa omogoča
številne nove možnosti za nadgradnjo obstoječih učnih pristopov, saj po-
nuja fleksibilnejšo in predvsem interaktivno zasnovo učnih gradiv, odpira
20
Dejavniki
e-izobraževanja
IKT Visokošolski Učna gradiva
predavatelj
Slika 2 Dejavniki e-izobraževanja
katero se omogoča e-izobraževanje, sisteme za upravljanje izobraže-
valnih vsebin (upravljanje izdelave, objave, sestavljanja in distribucije
izobraževalnih vsebin) ter sisteme upravljanja izobraževanja, ki vsebu-
jejo končne rešitve izvajanja e-izobraževanja.
– Poleg klasičnih učnih gradiv se z e-izobraževanjem pojavljajo t. i. ge-
nerične vsebine e-izobraževanja (različni dogodki, povezave, napotki,
multimedijski in interaktivni viri). S pomočjo informacijsko-komunika-
cijske tehnologije naj bi se omogočalo shranjevanje, iskanje, indeksira-
nje, razvrščanje, sestavljanje in dopolnjevanje izdelanih e-vsebin.
– Informacijsko-komunikacijska tehnologija naj bi spremenila vlogo uči-
teljev, ki bi morali opravljati naloge svetovanja in nudenja pomoči pri
strategiji ter oblikovanju e-izobraževanja, pomoči pri dejanskem uva-
janju e-izobraževanja, pri njegovi promociji in izbiri ustrezne tehnolo-
gije, storitev oblikovanja in objavljanja učnih vsebin ter mentorjev pri
izobraževanju učečih se.
Do kakšne mere bosta učitelj in učeči se med sabo ločena in kakšno gradivo
bo potrebno oblikovati za samostojno učenje (na daljavo), pa je prvenstveno
pogojeno z vrsto uporabljenega in deležem uporabljenega medija, v našem
primeru informacijsko-komunikacijske tehnologije. V tem kontekstu bodo v
nadaljevanju predstavljene vrste informacijsko-komunikacijske tehnologije,
ki se lahko uporablja v visokošolskem prostoru, in učna gradiva, ki se pri tem
uporabljajo, ter vpliv obojega na razumevanje položaja visokošolskega pre-
davatelja (slika 2).
Informacijsko-komunikacijska tehnologija v pedagoškem procesu
Bistvo e-izobraževanja temelji na izobraževanju, ki je podprto z različnimi
oblikami informacijsko-komunikacijske tehnologije. Slednje pa omogoča
številne nove možnosti za nadgradnjo obstoječih učnih pristopov, saj po-
nuja fleksibilnejšo in predvsem interaktivno zasnovo učnih gradiv, odpira
20
