Page 18 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 18
an Hozjan
izboljšanja kakovosti učnega procesa pa je moč zaslediti tudi pri oprede-
ljevanju e-izobraževanja pri definiciji Evropske komisije, ki e-izobraževanje
opredeljuje kot uporabo novih multimedijskih tehnologij in interneta za iz-
boljšanje kvalitete učenja z olajšanim dostopom do virov in storitev kot tudi
s sodelovanjem in z izmenjavami z oddaljenimi (Uzunboylu 2006). Dokaj po-
dobno definicijo lahko zasledimo tudi pri Hrovatu. Ta izpostavlja, da mora
e-izobraževanje tudi podpirati preverjanje znanja in kakovosti ter omogo-
čati skupinsko delo in komunikacijo z učiteljem (Hrovat 2001). Slednje pa nas
privede do ključih značilnosti e-izobraževanja. Te so:
1. vsebine e-izobraževanja so multimedijske in interaktivne,
2. sistem za e-izobraževanja temelji na sodelovanju med učečimi se,
3. e-izobraževanje zagotavlja preverjanje pridobljenega znanja in kako-
vost e-učenja,
4. e-izobraževanje omogoča video- in spletnokonferenčni sistem, ki omo-
goča delitev aplikacij, elektronske table virtualne učilnice, komunika-
cijo in predavanje na daljavo (Sorčnik 2003, 1).
Ob pojmu e-izobraževanje pa je moč zaslediti pojem spletno izobraževa-
nje. Če izhajamo iz mnenja Engelbrechta in Hardinga, lahko vidimo, da sta
omenjena dva pojma razumljena kot sopomenki, ki temeljita na uporabi tele-
komunikacijske tehnologije, ki je osnovana na svetovnem spletu in vključuje
e-pošto, informacijske spletne portale, elektronske bele table, medsebojno
povezane klepetalnice in namizne videokonference (Engelbrecht in Harding
2005, 236). Enak pogled, torej sinonimnost pojmov e-izobraževanje in spletno
izobraževanje, lahko zasledimo tudi pri Andersonu. Sopomenskost omenje-
nih pojmov se namreč izraža skozi dejstvo, da se spletno izobraževanje izvaja
s pomočjo interneta z namenom:
– dostopa do učnih gradiv,
– interakcije z učnimi vsebinami, učiteljem in drugimi učenci,
– omogočanja podpore med učnim procesom,
– pridobivanja znanja in
– izgradnje lastnih pomenov ter rasti na podlagi učne izkušnje (Anderson
2004, 4–5).
Kot je razvidno iz opisa značilnosti spletnega izobraževanja, v njih izrazito
izstopajo didaktični elementi. Tako uporaba informacijsko-komunikacijske
tehnologije pomembno vpliva na izrazito prostorsko prisotnost izobraževa-
nja, saj se lahko odvija povsod, kjer obstajata ustrezna tehnologija in dostop
18
izboljšanja kakovosti učnega procesa pa je moč zaslediti tudi pri oprede-
ljevanju e-izobraževanja pri definiciji Evropske komisije, ki e-izobraževanje
opredeljuje kot uporabo novih multimedijskih tehnologij in interneta za iz-
boljšanje kvalitete učenja z olajšanim dostopom do virov in storitev kot tudi
s sodelovanjem in z izmenjavami z oddaljenimi (Uzunboylu 2006). Dokaj po-
dobno definicijo lahko zasledimo tudi pri Hrovatu. Ta izpostavlja, da mora
e-izobraževanje tudi podpirati preverjanje znanja in kakovosti ter omogo-
čati skupinsko delo in komunikacijo z učiteljem (Hrovat 2001). Slednje pa nas
privede do ključih značilnosti e-izobraževanja. Te so:
1. vsebine e-izobraževanja so multimedijske in interaktivne,
2. sistem za e-izobraževanja temelji na sodelovanju med učečimi se,
3. e-izobraževanje zagotavlja preverjanje pridobljenega znanja in kako-
vost e-učenja,
4. e-izobraževanje omogoča video- in spletnokonferenčni sistem, ki omo-
goča delitev aplikacij, elektronske table virtualne učilnice, komunika-
cijo in predavanje na daljavo (Sorčnik 2003, 1).
Ob pojmu e-izobraževanje pa je moč zaslediti pojem spletno izobraževa-
nje. Če izhajamo iz mnenja Engelbrechta in Hardinga, lahko vidimo, da sta
omenjena dva pojma razumljena kot sopomenki, ki temeljita na uporabi tele-
komunikacijske tehnologije, ki je osnovana na svetovnem spletu in vključuje
e-pošto, informacijske spletne portale, elektronske bele table, medsebojno
povezane klepetalnice in namizne videokonference (Engelbrecht in Harding
2005, 236). Enak pogled, torej sinonimnost pojmov e-izobraževanje in spletno
izobraževanje, lahko zasledimo tudi pri Andersonu. Sopomenskost omenje-
nih pojmov se namreč izraža skozi dejstvo, da se spletno izobraževanje izvaja
s pomočjo interneta z namenom:
– dostopa do učnih gradiv,
– interakcije z učnimi vsebinami, učiteljem in drugimi učenci,
– omogočanja podpore med učnim procesom,
– pridobivanja znanja in
– izgradnje lastnih pomenov ter rasti na podlagi učne izkušnje (Anderson
2004, 4–5).
Kot je razvidno iz opisa značilnosti spletnega izobraževanja, v njih izrazito
izstopajo didaktični elementi. Tako uporaba informacijsko-komunikacijske
tehnologije pomembno vpliva na izrazito prostorsko prisotnost izobraževa-
nja, saj se lahko odvija povsod, kjer obstajata ustrezna tehnologija in dostop
18
