Page 185 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 185
Različni pristopi k spodbujanju razvoja inkluzivnih kompetenc študentov razrednega pouka
Slika 1
Prilagojeno besedilo
na temo življenje
Rimljanov
povezati s teorijo inkluzije in jih na ustvarjalen način uporabiti pri načrtova-
nju različnih veččutnih dejavnosti. Študente smo spodbudili, da posamezne
dejavnosti smiselno povežejo v celovito doživetje arheološke zgodbe o ži-
vljenju Rimljanov v vili maritimi v Simonovem zalivu. Primeri dejavnosti in
študijskega razmisleka pri izdelovanju pripomočkov ter prilagajanju pristo-
pov so razvidni iz slik v nadaljevanju.
Študenti so izbrali, da bodo zgodbo arheološkega parka in vile maritime
predstavili v obliki dramatizacije, ki so jo navezali na različne dejavnosti v
obliki delavnic. Ker so delavnice potekale v zimskem času, so vzdušje vile ma-
ritime Arheološkega parka Simonov zaliv skušali ustvariti v prostorih Peda-
goške fakultete UP. Za dodatno nalogo so prilagodili tudi gradiva, pri čemer
so sledili smernicam za oblikovanje lažje berljivega gradiva (Košak Babuder
2008). Po teh so prilagodili tudi zloženko in različna besedila na temo življe-
nja Rimljanov na ozemlju današnje Istre. Pri oblikovanju so upoštevali obliko
in velikost črk, slog pisanja, obliko besedila in ustrezno izbiro papirja (Košak
Babuder 2008). Odločili so se za pisavo Comic sans, velikosti 14, razmik med
vrsticami je bil 1,5, besedilo pa so levo poravnali. Vsebino so priredili tako, da
so uporabili dvogovor (slika 1) in s tem udeležencem olajšali tako branje kot
bralno razumevanje (Smernice za lažje berljivo gradivo 2007).
Dramatizacija je bila interaktivno naravnana in je zajemala konkretne po-
nazoritve različnih rimskoarheoloških vsebin. Na začetku so študenti v inte-
raktivni dramatizaciji podali jasne kratke informacije, v izvedbo so smiselno
vključili tudi kratke gibalne dejavnosti ter vonjanje zelišč, značilnih za antično
rimsko obdobje. Ena od študentk je bila oblečena v kostum boginje Viktorije,
ostale pa v rimske tunike. Kasneje so se v tunike oblekli tudi udeleženci delav-
nice. Tako so spoznali, kako je bil tudi iz posebnosti oblačil razviden statusni
185
Slika 1
Prilagojeno besedilo
na temo življenje
Rimljanov
povezati s teorijo inkluzije in jih na ustvarjalen način uporabiti pri načrtova-
nju različnih veččutnih dejavnosti. Študente smo spodbudili, da posamezne
dejavnosti smiselno povežejo v celovito doživetje arheološke zgodbe o ži-
vljenju Rimljanov v vili maritimi v Simonovem zalivu. Primeri dejavnosti in
študijskega razmisleka pri izdelovanju pripomočkov ter prilagajanju pristo-
pov so razvidni iz slik v nadaljevanju.
Študenti so izbrali, da bodo zgodbo arheološkega parka in vile maritime
predstavili v obliki dramatizacije, ki so jo navezali na različne dejavnosti v
obliki delavnic. Ker so delavnice potekale v zimskem času, so vzdušje vile ma-
ritime Arheološkega parka Simonov zaliv skušali ustvariti v prostorih Peda-
goške fakultete UP. Za dodatno nalogo so prilagodili tudi gradiva, pri čemer
so sledili smernicam za oblikovanje lažje berljivega gradiva (Košak Babuder
2008). Po teh so prilagodili tudi zloženko in različna besedila na temo življe-
nja Rimljanov na ozemlju današnje Istre. Pri oblikovanju so upoštevali obliko
in velikost črk, slog pisanja, obliko besedila in ustrezno izbiro papirja (Košak
Babuder 2008). Odločili so se za pisavo Comic sans, velikosti 14, razmik med
vrsticami je bil 1,5, besedilo pa so levo poravnali. Vsebino so priredili tako, da
so uporabili dvogovor (slika 1) in s tem udeležencem olajšali tako branje kot
bralno razumevanje (Smernice za lažje berljivo gradivo 2007).
Dramatizacija je bila interaktivno naravnana in je zajemala konkretne po-
nazoritve različnih rimskoarheoloških vsebin. Na začetku so študenti v inte-
raktivni dramatizaciji podali jasne kratke informacije, v izvedbo so smiselno
vključili tudi kratke gibalne dejavnosti ter vonjanje zelišč, značilnih za antično
rimsko obdobje. Ena od študentk je bila oblečena v kostum boginje Viktorije,
ostale pa v rimske tunike. Kasneje so se v tunike oblekli tudi udeleženci delav-
nice. Tako so spoznali, kako je bil tudi iz posebnosti oblačil razviden statusni
185
